Kaj sporočajo letala

Bližnji poraz Islamske države dosedanjo »proksi« vojno spreminja v direkten spopad velikih za interesne cone.

Objavljeno
23. junij 2017 17.26
Damijan Slabe
Damijan Slabe

Ameriško letalo je prejšnjo soboto nad Sirijo sestrelilo sirskega lovca. Ta teden je Pentagon sestrelili še sirsko brezpilotno letalo, nad Baltikom sta se komaj za meter in pol »zgrešila« ruski lovec in ameriško izvidniško letalo, medtem ko je ruski Suhoj 27, kot smo videli celo na posnetku (če ni bil »fejk«), odgnal ameriškega vojaškega pilota, ker si je iz F-16 preveč od blizu ogledoval rusko vladno letalo.

 Po relativnem zatišju, tako nad Baltikom kot na sirskem nebu, kjer sta se Washington in Moskva več mesecev držala dogovorjenega medsebojnega obveščanja o poletih svojih bojnih letal, se ruski in ameriški piloti znova srečujejo na nekaj metrov, Američani pa so nad ozemljem ruske zaveznice in varovanke Sirije v enem tednu celo sestrelili kar dve sirski (torej vsaj na pol ruski) vojaški letali. Kar kaže, da se misli Trumpova Amerika v Siriji vojaško angažirati veliko bolj odločno, kot je to počela Obamova administracija.

To vidimo celo laiki, zato bi bilo zelo naivno misliti, da tega v Kremlju po več kot polstoletnem vojaškem pokru z ZDA, v katerem obe strani pazita na vsak nenavaden trzljaj trepalnic, niso že zdavnaj zaznali. Nič čudnega ne bi bilo niti to, če bi kar sami sprovocirali ameriško sestrelitev sirskega bojnega letala (le kaj bi Asadov lovec sicer počel nad Rako?), ker so od nepredvidljivega novega »prijatelja« Trumpa hoteli čim prej izvedeti, s kako »močnimi kartami« misli igrati v Siriji.

Odgovor, po katerem so tudi v Moskvi takoj pohiteli z grožnjo, da bodo v Siriji v prihodnje sestrelili vse, kar se bo nenapovedano pojavilo v zračnem prostoru zahodno od Evfrata, je bil zelo jasen. Konflikt med ZDA in Rusijo se je s tem močno zaostril, možnosti za neposredno konfrontacijo med oboroženimi silami obeh suspersil, ki sta se do zdaj šli vojno le prek svojih posrednikov, pa so se ekstremno povečale, pravijo eksperti. Ki so hkrati prepričani, da tako zaostrovanje in tveganje oboroženega incidenta, po katerem bi bili obe strani v Sirijo prisiljeni poslati še več svojih vojakov, ni v interesu ne Moskve in ne Washingtona.

 A zakaj se potem na meter in pol srečujejo ruski in ameriški lovci in tvegajo incident, če si ga nihče ne želi? V prvi vrsti zato, pravijo poznavalci, ker se vojna proti kalifatu, ki je bila v Siriji in Iraku do zdaj krinka za »skupni boj vseh proti grozodejstvom džihadistov«, s padcem Mosula in Rake končuje, kar bistveno spreminja razmere. Na ozemlju razpadle države se namreč zdaj pod novo krinko boja za »prihodnost Sirije« ža začenja veliko bolj odkrit spopad za interesne cone, v katerem se velesili ne moreta več skrivati za nikomer, in v katerem bosta tudi zaradi Trumpovega nepremišljenega pljuvanja po Teheranu in oboroževanja Riada že jutri rokavice odkrito snela tudi oba, vsak s svojo velesilo povezana velika regionalna tekmeca Iran in Saudova Arabija.

Prednastopi lokalnih »ansamblov« so se v sirski vojni očitno končali, na oder s fortissimom prihajajo »big-bendi« z vso svojo vojaško »mašinerij
o«. Bližnja srečanja ruskih in ameriških lovcev so pri tem le spremljajoči vojaški marketing in hkrati imenitna ponazoritev, kako bliskovito lahko poči.