Kim globalist
tor, 05.09.2017, 10:00
Kim globalist
Pjongjang s svojimi atomskimi bombami (resda nevarno nespretno) sporoča Zahodu, da bi rad postal član mednarodne skupnosti.

Če nam je že kristalno jasno, da se sodobni svet deli na globaliste in protekcioniste, se lahko vprašamo, v katero od teh dveh kategorij bi uvrstili Kim Džong Una. Nagonsko bi rekli, da spada v drugo, mar ne? Zdi se, da diktatura in globalizacija ne moreta delovati skupaj, in to še posebno velja za takšno diktaturo, kakršno ima Severna Koreja - ograjena z bodečo žico, v večni vojni z informacijami z druge strani meje, polna uniformiranih možganov, vedno pripravljenih obračunati z ideološkim imperializmom iz soseščine.

Četudi se sliši paradoksalno, lahko Kim Džong Una rešijo samo globalisti. Goreči protekcionizem, ki se širi v Beli hiši, grozi z vojno, in čeprav nihče ne more napovedati, kakšne bi lahko bile njene posledice, je skoraj gotovo, da bi se končala s strmoglavljenjem severnokorejskega političnega vodstva.

Tudi Pjongjang z atomskimi bombami sporoča Zahodu - resda nevarno nespretno -, da bi rad postal član mednarodne skupnosti. Podzemne eksplozije in balistični projektili predvsem ZDA pozivajo k medsebojnemu priznanju in vzpostavitvi varnostnega mehanizma, ki lahko temelji samo na skupnih interesih, potisnjenih v morje globalne trgovine ter prostega pretoka kapitala in znanja. Ali bo Kim Džong Un preživel ali ne (najverjetneje dobesedno), je odvisno od tega, ali bo na Korejskem polotoku prevladal globalizem po kitajsko ali protekcionizem z ameriškimi lastnostmi.

Najnovejša severnokorejska vodikova bomba ni naključno odjeknila prav takrat, ko je kitajski vodja Xi Jinping na vrhu skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) pozval rastoča gospodarstva, naj se uprejo protekcionizmu, in ko je predsednik Donald Trump izjavil, da namerava preklicati prostotrgovinski sporazum z Južno Korejo, ker zaradi tega nastaja ameriški primanjkljaj, vreden približno 28 milijard dolarjev letno.

Zapri vrata in bombardiraj, bi lahko na kratko označili Trumpovo razmišljanje. Severna Koreja nima nafte, da bi lahko obtožili Ameriko energetskega imperializma. Njeno usodo je določilo to, da je strateško pomembna za Kitajsko. Xi je seveda pozval partnerje iz skupine Brics, naj se tesno povežejo v obrambi svetovnega miru. Vlagatelji ne marajo vojne, in čeprav lahko tudi vojno gospodarstvo raste, Kitajska trenutno temelji predvsem na gospodarstvu miru. Tudi njeni vojski za zdaj najbolj koristijo globalistična načela.

Če je očitno, da bi Kim Džong Una lahko uničil ameriški protekcionizem, ki poudarja občutek ogroženosti zaradi vseh morebitnih sovražnikov, se lahko vprašamo, zakaj se Kim ne vede tako, da bi dal globalistom bolj jasno vedeti, da bi rad postal njihov partner. Težava je v tem, da so bile vse vojne za Korejski polotok vedno spor med velesilami in vedno so bile tesno povezane s posledicami, ki daleč presegajo Pjongjang ali Seul. Zato lahko samo opazujemo, kako globalizem in protekcionizem udarjata drug po drugem nad Kimovo glavo. Oziroma kako to počnejo jedrske konice. Se tako končuje ali začenja nova svetovna ureditev? Nadaljevanje sledi.



Kim globalist

Meja med Severno in Južno Korejo. Meja med državama, ki sta vedno vpleteni v spore velesil. Foto: Ed Jones/AFP

Prijavi sovražni govor