Zgodbe izpod Triglava: Ko zagori Jezero

Turisti gredo na počitnice nekam, kjer nimajo »katastrofe«.

Objavljeno
11. januar 2017 11.09
Požar Bohinj
Blaž Račič
Blaž Račič
V Bohinju se to zimo res ne morejo zanašati na srečo. Ogenj je prejšnji teden zajel in uničil zgornji del hotela Jezero, ki se je s tem, čeprav le začasno, pridružil drugim zaprtim hotelom Zlatorog, Bohinj in Bellevue, ki jih lastniško obvladujeta Zmago Pačnik in Japec Jakopin. Čeprav je bohinjski župan Franc Kramar v televizijske kamere povedal, da je požar v edinem delujočem hotelu na obali Bohinjskega jezera »katastrofa za bohinjski turizem«, so Bohinjci dokazali, da so precej trdoživi in da jih »katastrofa« ne bo prizadela preveč. Polonca Noč, direktorica hotela Jezero, je dan po požaru, ko so gasilci in reševalne službe še opravljali delo na pogorišču, že napovedala čimprejšnjo obnovo uničenih dveh nadstropij in strehe in dodala, da bo nepoškodovani del hotela spet odprt že konec tega meseca ali najkasneje februarja.

Župan je z izjavo o katastrofi – slišala se je, kakor da tamkajšnjemu turizmu grozi zaton – očitno pretiraval. Čeprav hotel Jezero stoji na eni najbolj frekventnih lokacij v Bohinju in ima zato pomembno vlogo v bohinjskem turizmu, je bilo govorjenje o katastrofi vseeno prenagljeno. Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, je, denimo, povedal, da v hotelu Jezero na leto naštejejo (le) okoli pet odstotkov vseh turističnih prenočitev v občini Bohinj. Zagotovo je požar udarec za bohinjski turizem, a katastrofa gotovo ni.

Župan s katastrofičnimi izjavami bohinjskemu turizmu prav gotovo ne dela usluge. Podobno je pred leti opozarjal na neustrezen odnos Zmaga Pačnika do premoženja in bohinjskih hotelov in je govoril o koncu turizma v Bohinju. Ko v televizijske kamere in novinarske mikrofone župan razlaga, da je to konec turizma v Bohinju, si marsikateri potencialni obiskovalec premisli in raje ostane doma ali pa gre na počitnice nekam, kjer nimajo »katastrof«.

Kako se je treba odzvati na nesrečo, je lepo pokazala Nočeva. Brez ustvarjanja panike, brez izjav o katastrofi. Dejstvo so jasna: del hotela je uničil ogenj, škode je za najmanj en milijon evrov. Časa za objokovanje in tarnanje nad nesrečo lastniki nimajo, prav tako ne pomaga pesimizem. Lastniki zaradi požara niso vrgli puške v koruzo, ampak so se takoj lotili sanacije. Podobno bi pred leti morali ravnati Pačnikovi, ko se je v bazen hotela Zlatorog zrušila streha. Lastnik se tedaj na dogodek ni odzval, streha je ostala udrta, hotel je danes zaprt in propada. Takšen razplet je precej bliže katastrofi. Če bi župan namesto katastrofizma širil optimizem ter odločnost in voljo za ureditev razmer, bi se morda kakšen od turistov v Bohinj odpravil na dopust prav iz solidarnosti do Bohinjcev.

O kozarcu, v katerem je do polovice natočena voda, je vselej mogoče govoriti, kot da je napol prazen ali napol poln. Bohinjci so lahko veseli, da v hotelu Jezero kljub nesreči vidijo napol poln kozarec.