Tiskane izdaje
Če bi kočevski župan Vladimir Prebilič nastopal v pravljici, bi bila to Sneguljčica in 25 palčkov. Stoji pred ogledalom in ga sprašuje, kdo je največji in najpomembnejši politik v občini. Kdo drug, mu je prebrati z zadovoljnega oblačka nad glavo, kot župan! A ogledalce je neizprosno, tako kot v pravi pravljici, saj mirno odgovori s 27. členom statuta občine: »Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.«
Potem spraševalec prebledi in popeni! Da je v občini Kočevje 25 ljudi, zbranih z vseh strankarskih in drugačnih vetrov, ki tu in tam nimajo pojma o pojmu, pomembnejših od župana? Nemogoče!
A to resnico je kočevski župan odkril že na začetku mandata. Svetniki so ga postavili na realna tla in mu dali vedeti, da imajo skupaj oziroma njih večina v rokah škarje in platno. Oni odločajo.
Večina ve, da je pravljica o Sneguljčici in sedmih palčkih poučna: da se ne gre boriti proti tistim, ki sodelujejo. Župani na kočevsko-ribniškem območju kar dobro vedo, da so najpomembnejše lastnosti dobrega županovanja sodelovanje, koordiniranje, tudi izvajanje. In poslušanje. Pa še enkrat: poslušanje. Verjetno je celo največji del županovega posla poslušanje.
Toda v genskem zapisu kočevskega župana ni veliko teh lastnosti. Je bil sploh kdaj župan v pravem pomenu besede – da je povezoval, sodeloval, koordiniral, poslušal druge ...?
Prebivalci, se zdi, župana ne zanimajo, ker ga tako ali tako nikjer ni, razen ob res »pomembnih« dogodkih. Podobno velja tudi za novinarje, ki tu živimo in si zapomnimo tudi protislovne izjave in vemo tudi za kakšnega okostnjaka v omari, ko je govor o lepoti stilnega pohištva. A z nami se komunicira po piarovki in na tiskovnih konferencah.
V ponedeljek smo končno le dobili priložnost za nekaj odgovorov o nadaljevanju gradnje enote za dementne pri Domu starejših občanov Kočevje. Lesen prizidek stoji, zdaj pa ni več denarja za dokončanje, ker država, ki je lastnica objekta, varčuje.
Za ilustracijo: svetniki so že 27. maja zahtevali izredno sejo na to temo, ki pa do danes ni bila sklicana!
Kaj o tem menijo župan in njegovi na občini, lahko preberete na občinskih straneh pod pompoznim naslovom Resnica o gradnji oddelka za dementne DSO Kočevje. Če se vam seveda ne gabijo ceneni piarovski sestavki s skovanko »Resnica o ...«. Beseda resnica je bila v zadnjih desetletjih prevečkrat zlorabljena.
A vse to je nepomembno.
Bistvo je drugje: župan in njegova ekipa bi morala poslušati tudi koga drugega, recimo svetnike. Še posebno v tem primeru, ko se rešuje prostorska stiska 160 ljudi v DSO – večinoma nebogljenih stark in starčkov –, ki naj bi končno dobili dostojno velike prostore. Ne prevelike, samo primerljive s preostalo Slovenijo.
