Tiskane izdaje
Vrnila se je na Ljudsko univerzo Kočevje, ki jo je, preden je šla v politiko, uspešno vodila kot direktorica. Za direktorsko mesto tega javnega zavoda ne bo kandidirala, ker je to nezdružljivo s svetniško in podžupansko funkcijo, bo pa na Ljudski univerzi vodila projekte. Na občini bo kot podžupanja dosegljiva ob ponedeljkih dopoldne in v sredah po 12. uri.
Kdo torej operativno vodi to občino?
Župan Vladimir Prebilič je bil že od začetka neprofesionalni župan, tako da bi človek sklepal, da je sedaj št. 1 direktorica občinske uprave Marta Briški. Toda zanjo velja - in mislim, da ni daleč od resnice - da je najprej pravnica, potem pravnica in še enkrat pravnica.
Verjetno je neke vrste sreča, da se veliki sistemi vrtijo po inerciji. Ljudje, ki so znotraj sistema, delajo naprej in sistem se premika, nekaj se dogaja. Ko posameznik prevzame krmilo takega sistema, ni nujno, da ga zajaha uspešno in spremeni hitrost in smer gibanja. A ponavadi pomaga, če je smer, v katero naj bi se šlo, določena.
Toda po več kot dveh letih imamo namesto znane smeri, kam gremo, »kar nekaj«. Posledica tega je, da je občina Kočevje še naprej v slovenskem vrhu po izjemno visoki stopnji brezposelnosti, vedno manjšem številu delovnih mest, in - to je verjetno najhuje - brez kakršnekoli vizije.
Toda ne le, da po vsem tem času ni skupne izoblikovane ideje, kam, tega nimajo ne v opoziciji in ne v poziciji. In tudi ne kjerkoli drugje. Če je bilo pred dvema letoma še zaznati v resnici nepolitično željo in namen, kako narediti nekaj za to okolje, je ta ideja izparela. Presenetljivo hitro jo je zamenjal boj med dvema (političnima) strujama. Čisto po slovensko: kdo bo koga.
Županova opcija, ki si je pri številnih ljudeh zakockala ugled s povezavami z ljudmi, ki držijo razmerja v teh krajih taka, kot so, pa izgublja. Na celi črti. Odhod profesionalne podžupanje med amaterje je samo še dokaz tega. Ta zgodba se je izpela.
To se je sicer kazalo že prej, pri sprejemanju letošnjega proračuna. Pravzaprav je bilo to zaznati že lani, ko je opozicija s številnimi amandmaji premetala proračun čisto po svoje. Toda potem je župan Prebilič še imel možnost, da je občinski denar vrtel nekoliko po svoje.
Letos so svetniki igro še izpopolnili: ne samo, da so spet imeli 49 amandmajev, s katerimi so proračun obrnili na glavo, letos so bili celo tako dosledni, da so županovo prerazporejanje denarja znotraj proračuna omejili na minimum. Za vsako reč - skorajda drobiž - bo župan moral romati k svetnikom po milostno soglasje.
Če pogledam sedanja razmerja politične moči na Kočevskem, možnost pogovorov - kar je enako ničli - in se postavim v Prebiličevo kožo, potem je na mestu vprašanje, zakaj sploh še vztrajati. A njegovi svetovalci imajo, verjetno, povsem drugačno računico.
Da ne omenjam najhujšega: da alternativa sedanji kočevski politiki ne obstaja.
