Kovnica zarečenih kolajn

Zanašanje na dejstvo, da bo EP pri nas, bo veliko premalo, saj gostitelji na njih praviloma pogorijo.

Objavljeno
26. september 2011 13.44
Posodobljeno
26. september 2011 13.47
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Dober teden po koncu evropskega prvenstva v Litvi še vedno odmevajo besede predsednika KZS Romana Volčiča: »Na domačem EP 2013 kolajna ne bo želja, temveč cilj!« Z njimi je sicer še nekoliko spustil žogo na trdna tla, saj je ob prihodu Božidarja Maljkovića veljalo, da se bo Slovenija potegovala za odličje že letos in čez dve leti naskakovala zlato. Hkrati pa je bila njegova napoved, nedvomno izrečena v dobri veri, še vedno tako optimistična, da je prišel navzkriž sam s seboj. Volčič je namreč v domala isti sapi skupaj z drugimi vodilnimi možmi zveze zagotavljal, da bodo lahko letošnji dosežek celovito ovrednotili šele po temeljiti analizi, ko bo strokovni svet KZS preučil selektorjevo poročilo ter ko bosta vse skupaj nato pretehtala še izvršni odbor zveze in njeno ožje vodstvo. Včasih sklepam hit', včasih pa počas', bi pred leti rekla raperska druščina Jureta Koširja.

Zakaj toliko sestankovanja in tuhtanja, če očitno nekateri že danes vedo, da imamo igralski potencial za kolajno? Ali pa o tem niso prepričani in po stari navadi na pamet zdravijo razočaranje z zastavljanjem še bolj ambicioznih ciljev? Pokrovitelji bodo snedli vabo, tudi najbolj goreči košarkarski zanesenjaki bodo naslednji dve leti govorili o kolajni, če je ne bomo osvojili, pa se bo žalost polegla najpozneje v enem mesecu, ko bo tarča apetitov postala Union Olimpija v evroligi. Razmerje je kar ugodno, mar ne: dve leti sejanja upanja za nekaj tednov zelo zmernega posipanja s pepelom, čeprav smo lahko letos bolj zaskrbljeni kot po minulih velikih tekmovanjih. Na odprti poti do četrtfinala je slovenska reprezentanca prikazala zelo neprepričljive in neučinkovite predstave brez ščepca šarma. Enkrat ali dvakrat se zgodi tudi najboljšim, kaj pa enajstkrat?

Ugotovitve »preiskovalnih komisij« KZS bodo medtem lahko najrazličnejše. Sedmo mesto med celinsko elito, ki so ga vsi z izjemo Maljkovića že v Litvi ocenili kot rezultatski neuspeh, bo možno tolmačiti kot posledico »višjih sil in smole«, preskromnega strokovnega dela, odpovedi številnih košarkarjev, neizkušenosti njihovih zamenjav, začetka zatona dolgoletnih nosilcev igre, ki so ob Maljkovićevi osebnostni dominanci postajali vse bolj neustvarjalni... Tudi Volčič je denimo že ugotavljal, da smo mogoče preveč obremenili moštvo z govori o kolajni, da nekateri košarkarji ne zmorejo več igrati na vrhunski ravni, ki so je vajeni, in prikimal ob oceni, da bo tudi v prihodnosti utopično pričakovati odziv vseh najboljših na papirju. Prav tako pa se je zavedal dejstva, da čas teče tudi za tiste, ki smo jih na letošnjem EP najbolj pogrešali: Boštjan Nachbar bo denimo na EP 2013 štel 33 let, toliko kot letos Jaka Lakovič. Ali da lahko kakšnega reprezentanta vrnemo v moštvo, koga pa bomo hkrati tudi izgubili. Kako bo torej ukrepalo vodstvo KZS, če bodo strokovni organi ugotovili, da je letošnji iztržek objektiven odraz stanja v naši košarki? Bo še vedno vztrajalo pri napovedi kolajne za leto 2013 in hkrati začelo iskati pomlajevalni napoj za utrujene ase?

Skupna ocena, da je kolajna realen cilj, lahko kajpada odpre drugo Pandorino skrinjico in zahteva dokaj hitre in zelo konkretne odgovore in ukrepe. Od vrha do dna. Zanašanje na dejstvo, da bo EP pri nas, bo veliko premalo, saj gostitelji na njih praviloma pogorijo. V postopek samoočiščenja bi morali biti vključeni tako Božidar Maljković kot vsi, ki so ga pripeljali v Slovenijo z obljubo, da bo imel na voljo vse najboljše košarkarje. Zato ne moremo kot resne vzeti niti napovedi, da bo KZS po potrebi »uskladila« selektorjevo pogodbo in vanjo vnesla drugačne finančne pogoje. Slovenska reprezentanca potrebuje vrhunskega selektorja po meri in potrebah moštva, kakršno bo na voljo leta 2013, ko se bo bržkone ponudila zadnja priložnost za podvig. Če bo stroka ocenila, da je to Maljković, ki potrebuje le nekoliko več časa, mu je treba nuditi vso podporo. Če pa ne ustreza merilom in pričakovanjem, ne bo prav nič pomagalo, če bo svoje delo slabo opravljal za manj denarja.