Krčenje Islamske države

Bitka za zahodni Mosul bo še zelo krvava. Podobno velja za celotni Irak.

Objavljeno
26. februar 2017 21.10
MIDEAST-CRISIS/IRAQ-OIL
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek
Iraške sile s pomočjo zavezniških bombnikov, šiitskih milic in pripadnikov posebnih enot iz različnih držav v zahodnem Mosulu oblegajo od 3000 do 5000 pripadnikov Islamske države (IS), ki so se zatekli večinoma v gosto naseljen in težko prevozen stari del mesta. Po štirih mesecih bojevanja skrajna sunitska milica obvladuje še tretjino drugega največjega iraškega mesta, ki ga je – tako kot velik del severnega in srednjega Iraka – brez omembe vredne obrambe zasedla poleti 2014.

Iraške sile, ki so imele v prvih mesecih ofenzive zelo visoke izgube, prvič slutijo nekaj podobnega bližini vojaške zmage nad IS – to moderno korporacijo, skrajno islamističnim kultom in vrhunsko oglaševalsko agencijo ter, predvsem, neposrednim potomcem zahodnih zunanjih politik na Bližnjem vzhodu; še najbolj ameriške invazije in okupacije izpred štirinajstih let, ki je v regiji podrla sorazmerno ravnotežje ter s posledičnim izbruhom nikoli zares končane državljanske vojne Irak spremenila v peskovnik »tridesetletne« sunitsko-šiitske vojne.

Vojne, katere (pod)tone je mogoče slišati tudi v bitki za Mosul, večinoma sunitsko mesto, ki je prihod Islamske države najprej »razumelo« kot osvoboditev izpod maščevalne, nekompetentne in agresivne vladavine šiitskih oblasti iz Bagdada in njihovih iranskih pokroviteljev. Brutalnost in dementno nazadnjaštvo IS sta v Mosulu odtujila velik del prebivalstva, a strah pred šiitskim maščevanjem je ostal. Tudi zato bo bitka za zahodni Mosul še zelo krvava. Podobno je mogoče reči tudi za bližnjo prihodnost celotnega Iraka.

IS je pod hudim vojaškim in ekonomskim pritiskom – skoraj popolna blokada tihotapljenja nafte – tudi v Siriji. Turška vojska je skupaj s pripadniki Sirske svobodne vojske v operaciji Ščit Evfrata, ki je bila namenjena predvsem razbitju kurdske avtonomije na severu države, pred dnevi osvobodila strateško mesto Al Bab (sledil je srdit samomorilski protiudarec). Turška oblast v zavezništvu z Rusijo zatrjuje, da njihovo delo v Siriji ni končano. V bitki za Al Bab so Turki – poleg Rusov – sodelovali tako s sirskim režimom kot z Združenimi državami. Nastala je nenavadna, skrajno nenačelna koalicija, katere rok trajanja je omejen, sestava pa – dolgoročno eksplozivna.

Naslednja tarča vseh naštetih je Raka, prestolnica samooklicanega kalifata, ki jo s pomočjo zahodnih »specialcev« in koalicijskih bombnikov že dolgo oblegajo Sirske demokratične sile, v katerih imajo ključno vlogo Kurdi, kar bo v prihodnje močno vplivalo na razmere na severu Sirije.

Prvič po skoraj štirih letih, ki so minila od začetka širitve IS po regiji, je mogoče reči, da je skrajna sunitska milica pod res hudim vojaškim pritiskom; blizu poraza. Ta bo le vojaški. A že to bi bil za prihodnost regije zelo pomemben korak.

Toda – nikoli in nikdar ni mogoče pozabiti, da so vsi vpleteni igralci vojn v Siriji in Iraku (raz)rast IS dolgo le nemo spremljali ali pa so k njeni širitvi celo intenzivno pripomogli.