Levo mnenje: »Hik, v redu sem«

V zraku čutim zaroto. Poglejte. Potem ko so grdi, grdi strici iz kateregakoli ozadja že prejšnji teden Gašparja Gašparja Mišiča najprej napili, potem pa nadenj poslali policiste, so se le nekaj dni kasneje spravili še na ljubljanskega četrtnega svetnika Miloša Mallyja. Se vam ne zdi vsaj malo čudno? Dva pijanska incidenta v enem tednu, lepo vas prosim, saj vsi vemo, da naključij ni, v Sloveniji so zgolj in samo zarote ter politične diskreditacije.

Ko sem torej, tako kot preostalo prebivalstvo Butal, spremljala Mišičevo nakladanje, da se, če bi se mu, »hik, zdelo, da ni sposoben za vožnjo, se, hik, hik, za volan zagotovo, hik, ne bi usedel, hik«, so mi na misel prišle moje izkušnje z gospodi njegovega kova. En kup sem jih namreč imela priložnost srečati med olimpijskimi igrami v Pekingu, ko sem v Slovenski hiši delala kot deklica za vse za slovenske goste, ki so potrebovali pomoč pri kitajskih pismenkah ali sporazumevanju z osebjem in taksisti, vsakodnevno pa sem bila zadolžena tudi za odgovore na vprašanja kot »kdaj bo nehalo deževati?«.

Saj veste, na takšne eminentne dogodke se najraje prerine smetana politike, gospodarstva, turizma in drugih veljakov, ki s sabo na brezplačne počitnice praviloma pripeljejo tudi gospe smetance. Tako sem iz prve vrste videla, kakšni bebci vodijo in upravljajo našo državo. Od tega, da so s kitajskim osebjem ravnali kot z nižjo raso, do tega, da je neki direktor, ko so mu svetovali, naj me poišče, ko bo potreboval nekoga, da bo kitajskemu taksistu razložil, kam naj ga odpelje po sprejemu, vpričo mene izjavil: »Jaz pa že ne rabim babe, da mi bo pomagala«. Najbrž mi ni treba razlagati, da je gospod na koncu mojo pomoč vseeno potreboval, sicer bi najbrž še danes taval nekje med pekinškim sedmim in osmim avtocestnim obročem.

Mally je sicer iz mojega kvarta, tako da sem lahko njegove sosede pobarala, kakšen človek je. Da je izredno prijazen gospod, kadar ni pijan, ampak pijančevanje, kakršno si je privoščil v petek, nikakor ni prvo te vrste, so mi povedali. Svetnik sicer incidenta še ni komentiral, nekako pa se mi zdi, da bo pred mikrofone stopil, če seveda sploh bo, s precej bolj sklonjeno glavo kot Mišič.

Bolj me skrbi nekaj drugega. Na primer Lukšičevo nasmihanje lastni izjavi, ko je novinarjem sporočil, da bo svetnika »pozval, naj malo manj pije«. Res smešno, ho ho ho. Prav tako niti malo ni smešen Mišič. Človek, ki je javno povedal, da je hkrati jemal zdravila in pil alkohol, potem pa sedel za volan, je v posmeh vsem žrtvam nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki. Ne gre za moraliziranje, kajti kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen. Gre za to, da je šla naša država v cvet zaradi točno takšnih ljudi. Zaradi ljudi, ki jim »babe že ne bodo pomagale«, in tepcev, ki lahko sami sebi dovolijo sesti pijani za volan, ker oni prav dobro vedo, kdaj niso sposobni za vožnjo. In ljudstvo? Še naprej voli ene in iste butlje, še naprej stoično opazuje pretepanje kozlove sence in še naprej misli, da je vzgojna kazen za kozlovega lastnika to, da tepež opazuje z zavezanimi očmi.