Brodet s škarpeno: Maldivi na Srminu

Če je samo pol od tistega res, kar so povedali odvetniki, ki branijo največjega koprskega razvajenca, samoljubca in Enfanta Teriblega, bi se morali ljudje v tej deželi malce zamisliti. Ne zaradi usode vseh Faraonov, ki se prej ali slej spremenijo v mumije, ampak zaradi preproste raje in njihovih otrok in otrok njihovih otrok.
Recimo, da so odvetniki močno pretiravali, ko so rekli, da je sodnica Miki Merica velika prijateljica tožilke Janje Prosim. Ampak niso veliko pretiravali, ko so samo ponovili splošno znano in potrjeno dejstvo, da je ta ista sodnica še med sojenjem koprskemu Faraonu kupila paket na Maldivih in se tja odfrčala namakat s svojo najboljšo prijateljico in gorečo župansko protikandidatko ter očitno Faraonovo oporečnico Mazurko Če Gevarović.
Recimo, da je javnosti vseeno, če sodnica obsodi kogar koli po neveljavnem zakoniku, če najame sodno izvedenko, ki sploh ni na seznamu pooblaščenih cenilcev. Recimo tudi, da opravičimo sodnici pomoč pri previsoki cenitvi, ki jo doseže tako, da izbere najbolje prodana zemljišča v občini (Tuš, Špar in Obi), samo zato, da je škoda previsoka, ne upošteva pa doseženih cen v neposredni bližini sporno prodanega zemljišča. Dobrosrčneži ji lahko opravičimo tudi navedbo, da bi prodano zemljišče kupilo še nič koliko interesentov, čeprav so istega Popofaraona obiskali Rutarjevi in Leclercovi šefi, ki so vsi po vrsti stisnili rep med noge, ko so samo slišali za občinske cene. Škarpena je pripravljena zamižati na vse tri oči tudi pred logiko, da je zemljišče na Srminu dragoceno, ker ima prelep pogled na plinske rezervoarje, pristaniška skladišča in železniške tire. Ampak ne more in ne more požreti ocene, da je zemljišče, ki bi s komunalno opremo stalo tam čez palec 20 milijončkov evrov, in to v tako "idilično romantičnem", skoraj maldivskem okolju, da je torej enakovredno portoroškemu Metropolu. Tega ne more požreti, ker natančno ve, da so opatijski hotelirji približno podoben kup zelencev stegnili za cel hrib že zgrajenih polnozvezdnatih Metropolovih hotelov na najdragocenejšem portoroškem hribčku Sv. Lovrenca. Če katerikoli sodnik lahko primerja turistični potencial močvirja pod Srminom s Sv. Lovrencem v Portorožu, se Škarpeni upravičeno utrga film. Temu se reče nerazsodnost za nerazsodnost. Vse drugo so nianse, pravi Đorđe Balašević.
Drugi tir? Džabe* (*zastonj) prepričevanje Slovenčkov, ki se bojda spoznajo na morje, da to ni lokalni primorski egotrip. Drugi tir je le v podzavest potlačena želja Primorcev, da osvojijo tako opevano ljubljansko močvirje. Samo zato bi ga radi Koprčani zgradili. Zavedni Slovenci, nikar ne nasedajte Primorcem, radi bi vas utirili in ugonobili. Na vašem mestu bi Škarpena naredila barikade na Ravbarkomandi. Končajmo že enkrat te balalajke z vlaki do morja. Slovenci ne rabimo vlaka, morja, ne luke, ne Kopra, še manj Pirana, Strunjana in strunjanske Marije. Pravi Slovenci so zvesti svoji kotlini, z močvirjem vred. Figole freške, Primorci! In vozite vi vaše vagone magari v Trst.