Tiskane izdaje
V Kranju je bila osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti že v petek, 21. junija, točno opoldne.
Podžupan Bojan Homan je že v sredo novinarjem hitel pripovedovati, da želijo ob tej sicer neobičajni uri za proslave čim več mladim približati domoljubje in da je navzočnost potrdilo 200 dijakov.
No, v pregretem dnevu je pod premično streho gledališča Khislstein prišlo le 30 srednješolcev.
Poleg Homana so bili v prvi vrsti še podžupanja Nada Mihajlović in nekaj občinskih uslužbencev, ki se jim je udeležba menda štela v delovni čas, in peščica gostov in obiskovalcev, ki jim je igral mladi harmonikar Jure Kotar in zanosno pel dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj.
Dvajsetminutna proslava je bila super, je komentirala obiskovalka, navdušena tudi nad slavnostnim govorom prvega župana takratne občine Kranj v samostojni Sloveniji Vitomirja Grosa.
Slovenija bi morala, kot je pridigal Gros, »potopljene« banke likvidirati, najpomembnejša naloga oblasti v prihodnosti pa bo poiskati, kje je iz slovenskih bank odtekli denar, in izposlovati njegovo vrnitev v Slovenijo, od skritega denarja izterjati davke, krivce pa izročiti pravosodju v ustrezno kaznovanje.
Slavnostni govornik, ki je med drugim razložil tudi to, kako »se je v Sloveniji naučilo ljudi mirno živeti z grehom na duši« in da je »to tudi razlog, da smo po koruptivnosti v svetovnem vrhu«, je bil doslej večkrat ožigosan kot eden od krivcev za škodo ob propadu Slovenske hranilnice in posojilnice (SHP). Sam se je izjemno spretno izmikal zaslišanjem, obtožnica pa proti njemu ni bila vložena.
Vsi nekdanji vodilni SHP so bili lani v zvezi z ogoljufanji 700 upnikov SHP zaradi zastaranja oproščeni, ravnatelj Domen Malenšek pa je bil oproščen zaradi nedorečene zakonodaje.
Povsem drugače kakor v Kranju je bilo v ponedeljek v Gorenji vasi v Poljanski dolini. V lokalni kroniki bo ostalo zapisano, da so vaški trg po maši, darovani za domovino, poimenovali po profesorju dr. Ivanu Regnu, po svetu zelo priznanem biologu.
Regen se je rodil leta 1868 v Lajšah nad Gorenjo vasjo očetu Rudolfu, tkalcu, ki je v krizi moral oditi za rudarja na Koroško, in materi Mariji, ki je zaradi pomanjkanja delala tudi kot dninarica. Ker ni imela nikogar, ki bi popazil najmlajšega, ga je jemala s seboj in deček je s travnikov začel prenašati ujete murne na prostor blizu domače hiše in jih tam opazoval.
Po končanem študiju naravoslovja na Dunaju, kjer je bil leta 1897 promoviran v doktorja znanosti, se je usmeril v proučevanje oglašanja žuželk. Za največji projekt, velik terarij, v katerem je proučeval usmerjeno premikanje kar 1600 samic murna proti pojočemu samcu, so mu celo sorodniki pošiljali žuželke v posebnih škatlicah.
Žal od zapuščine znanstvenika, ki je za področje izdelal tudi slovensko znanstveno izrazje, po njegovi smrti 22. julija 1947 ni ostalo veliko, večino pa hranita SAZU in Prirodoslovni muzej Slovenije, katerih izredni oziroma častni član je bil.
Gorenja vas, vse čestitke za lepo potezo, gorenjska prestolnica, ki bi rada najstnikom vcepljala domoljubje, se lahko skrije pred vami!
