Mitja P., up prihodnosti

Eden od najboljših slovenskih telovadcev Mitja Petkovšek me je nedavno v enem od intervjujev v svojem slikovitem besednjaku, začinjenim s pronicljivimi in predvsem odkritimi mislimi, pošteno nasmejal. Hkrati me je prepričal, da je za sposobne športnike tudi v iz dneva v dan bolj obubožani Sloveniji dovolj (ali preveč) denarja. In če kdo zna govoriti, potem je to Mitja, če nekdo zna poslušalcem ali bralcem sesti v srce, potem je to Mitja.

V svoji že skoraj dvajsetletni karieri vrhunskega telovadca je MP posegal po naslovih svetovnega in evropskega prvaka (na bradlji) in je pri 37. letih zatrdil, da bo telovadil in branil barve Slovenije še najmanj dve leti. Vse to je razkril Mitja in še več, česar ni bilo mogoče prezreti ali preslišati. Na primer, da mu nič ne manjka, da je zadovoljen s tem, kar ima. Pa še res je. Medtem ko je tekmoval, zmagoval in tudi za Slovenijo zbiral kolajne na največjih tekmovanjih – le na največjem (olimpijskih igrah) ni imel sreče – je zmagoval tudi zasebno. Zgradil je hišo sodoben, energijsko varčen dom in ustvaril družino. In kot se je pohvalil, je skrben gospodar ter glava družine, zato tudi finančno tako rekoč bedi nad njo. Povrhu je še varčen, da mu ni para. In Ronaldu ne zavida milijonov evrov.

Dobršen del slovenskih športnih navdušencev je prepričanih, da so Mitja in drugi njemu podobni uspešni individualni športniki slabo plačani. Da so v primerjavi z najbolje plačanimi nogometaši, košarkarji, hokejisti pošteno prikrajšani in si zaslužijo več, ker so se odrekali marsičemu, čemur se menda drugim ni bilo treba. Toda Mitja je potrdil, da se je dalo iz manj narediti več in da manj še ne pomeni malo.

Petkovšek in drugi individualisti nekoč svetovnega razreda, ki kariero vendarle raztegujejo tudi zaradi interesov (prijetnega in koristnega) in ne izključno zaradi neizmerne ljubezni do športa ( zaradi katerega bi po upokojitvi lahko čutil tudi hujše zdravstvene posledice), imajo srečo, da lahko še počnejo, kar si želijo. Imajo srečo, da jim to omogočajo talent, trma, mati narava, specifična panoga in skromna konkurenca. Imeli so srečo, da so izšli iz obdobja, ko je športni razvoj narekovala politika in ne trg, ko so imela velika domača podjetja v lasti države še denar in so velikodušno podpirala zmagovalce na vseh področjih in v vseh panogah.

Mitja, bodoči ekonomist in specialist za plemenitenje vrednostnih papirjev, ki ima v svojem portfelju izključno dobičkonosne delnice, kot je povedal, ima velik potencial, da bi tako ali drugače, tudi na funkcionarski ravni krojil usodo športa in športnikov. Njegova največja odlika je iznajdljivost in predvsem iskrenost, kar slovenski državljani pri svojih voditeljih najbolj pogrešajo. Mitja je fant s pozitivno energijo, ki ne ustvarja sovražnikov.

Dragi bralci, MP je obraz privlačnejše Slovenije. To je moj kandidat in upam, da tudi vaš, ko boste soustvarjali lepšo in uspešnejšo Slovenijo.