Tiskane izdaje
Slovenska odbojkarska predstavnika v ligi prvakov/inj, ACH Volley in Calcit Ljubljana, imata krepko več skupnih točk kot ločnic. Prvič, oba sta druženje s klubsko elito stare celine zapečatila po hitrem postopku in na zadnjem mestu v skupini. Drugič, oba sta vmes ostala brez domače pokalne lovorike. Tretjič, oba nista znala ujeti odbojkarskega vala, ki je jeseni pljusknil ob domačo javnost in spodbudil evforijo s srebrom izbrane vrste na EP v Bolgariji. In četrtič, oba sta pritepenca v Ljubljano. S tem zadnjim ne bi bilo pravzaprav nič narobe, če ne bi selitev z Bleda in iz Kamnika v metropolo za seboj potegnila izgube klubske identitete, kar je hitro opaziti na tribunah. ACH Volley je bil v selitev prisiljen zavoljo mačehovskega odnosa lokalne skupnosti do kokoši, ki je že tedaj nesla zlata jajca, Calcit Volleyball v Kamniku ni imel infrastrukture za ligo prvakov. Oba kolektiva sta stisnjenih zob in s cmokom v grlu potegnila potezo, ki seveda ni ostala brez posledic.
V moškem klubu izpad rezultatov v tej sezoni niti ni glavni problem. V fazi dokončne sanacije preteklih grehov je bilo treba v zakup vzeti, da bo igralski kader sestavljen varčneje in preudarneje, zato si kakih zgodovinskih dosežkov ni bilo obetati. Tri točke v ligi prvakov so realnost in skladne s pričakovanji. Bolj bode v oči, da ga ni več junaka, ki bi zastavil besedo za ACH Volley. Ni več pompa, ki je še pred nekaj leti pospremil vsak dvoboj v ligi prvakov. Ni več krvi in znoja na parketu, ki bi dokazovala popolno pripadnost klubu, ki je bil pred desetletjem izključno zaslužen za skokovit dvig zanimanja za slovensko klubsko odbojko. Ni več polemik o kadrovskih potezah, menjave trenerja – kar nekaj jih je bilo v zadnjem letu in tričetrt – gredo mimo, kot da se ni nič zgodilo. Celo o srebrni kolajni v smeteh, s katero je ameriški korektor izgubil simpatije še tistih nekaj poslednjih in najzvestejših klubskih privržencev, ne bev ne mev. Ko pride na tivolsko tekmo ACH Volleyja v DP nič več in nič manj kot 30 gledalcev, je sedma sila v zadregi. O tem nam je nerodno pisati, kajti to je verjetno odraz trenutnega stanja v panogi, ki žal stagnira.
Zakaj ACH Volley in Calcit Ljubljana ne moreta nagovoriti vsaj desetine tistih, ki so se ob jesenskem podvigu Gianijeve čete delali pametne, se čez noč prelevili v odbojkarske poznavalce in celo znali našteti kakega odbojkarskega reprezentanta? Morda tudi zaradi odnosa. Pomenljive so besede dovčerajšnjega trenerja Ljubljančanov dr. Bogdana Kotnika, ko je oznanil slovo od kluba: »Fantje morajo sami najti motiv, da so vselej na 100 odstotkih, trener tega ne more storiti namesto njih.« Želje je v tej sezoni v obeh kolektivih že nekajkrat manjkalo, kar precej bolj izstopa pri ACH Volleyju, ki realno gledano ne bi smel imeti težav z osvojitvijo ligaške trofeje, saj so tekmeci še vedno vsaj pol koraka zadaj. Morda pa je morala krivulja dejansko trčiti ob dno, da se bo naposled spet zasukala ...
