Zgodbe izpod Triglava: Najšibkejši člen

Medgeneracijski center, ki so ga v Radovljici ustanovili leta 2013, se je letos razširil na območje občin Jesenice in Kranj. Povezuje vladne in nevladne organizacije ter občane, ki so jim namenjene številne brezplačne dejavnosti: programi za osebno rast, delavnice, računalniško opismenjevanje, učenje tujih jezikov ... A bolj kot vsebine, ki jih organizirajo in izvajajo ti centri, je pomembno, da s tem ustvarjajo infrastrukturo za vzpostavljanje in krepitev družbenih mrež.

Socialna država je kot mreža, v katero se ujamejo tisti, ki zaradi kakršnegakoli vzroka ne sodelujejo v produkcijskem procesu (stari, mladi, bolni, brezposelni ...). Dokler socialna država deluje, daje občutek varnosti. V zadnjih letih, ko je socialna država zaradi varčevanja krčila programe, je mreža postajala vse bolj ohlapna. Vse več ljudi se vanjo ni ujelo in so se skupaj s tegobami vse bolj začeli zatekali v zasebnost.

A človek je še vedno družbeno bitje in živi v skupnosti, da bi preživel z manj napora, dosegel višji življenjski standard. Celovite rešitve ne more najti v zasebnosti. Zato je treba podpirati prostovoljstvo, spodbujati solidarnost, spodbujati in razvijati družbene vezi, krepiti družbeno povezanost in kohezivnost, vzpostavljati družbeno strukturo – mrežo in s tem preprečevati socialno izključenost. In ne le zaradi vsega naštetega, ampak še iz drugih razlogov morajo oblasti na vseh ravneh podpirati tovrstne pobude, dejavnosti.

Država in občine so za medgeneracijski center Gorenjske v dobrem letu skupaj prispevale 50.000 evrov, kar pomeni, da je vsaka občina bolj ali menj prispevala zgolj simboličen znesek. Kljub temu strah, da bi občine ob varčevalni ihti in ogorčenju županov zaradi znižanja povprečnine iz proračunov črtale tudi ta znesek, ni zanemarljiv.

Problem socialnih programov je ta, da nimajo povsem natančno z denarno vrednostjo ovrednotenih ciljev in bi zato župani, ko bodo varčevali, takšen simbolični znesek zlahka črtali iz proračuna, pa čeprav bi namesto znižanja morali za takšne namene zagotoviti več denarja. Novo cesto se da izmeriti, medtem ko se učinka udeležbe, denimo, na tečaju kvačkanja ne da kar tako izmeriti: težko ga je ovrednotiti z denarjem, medtem ko je socialni učinek lahko ugoden.

Zdaj medgeneracijski centri, kakršen je v Radovljici, s pomočjo vladnih in nevladnih organizacij v lokalnih okoljih vzpostavljajo strukturo, ki v dobri meri temelji na prostovoljstvu. Medgeneracijski centri so primer dobre prakse in vzorec za druge oblike organiziranja, povezovanja, mreženja, pa čeprav delujejo pravzaprav za drobiž. Njihova vloga je pomembna, saj krepijo šibke člene. Veriga pa – kar tako ali tako vemo – je močna le toliko, kot je močan njen najšibkejši člen.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.