Naša hranilnica

Če v letih suhih krav v občinski hranilnici ne bo kaj prišparati, se bomo pač šli samopreskrbo.

Objavljeno
21. november 2012 12.21
reu evri
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Niso vse občine tako podjetne kot tiste v Vipavski dolini. Kajti ni jih prav veliko v državi, ki bi skupaj že skoraj postale večinski, skoraj 56-odstotni lastnik kake hranilnice. In to ne katere koli hranilnice, temveč Hranilnice in posojilnice Vipava s 115-letno nepretrgano tradicijo poslovanja.

Se boste mogoče vprašali, kakšne interese ima občina, da se odloči za lastništvo v hranilnici. Če boste odgovor iskali pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku, so bili interesi seveda politični. Tako naj bi okrepili vlogo hranilnice na Primorskem, nadaljevali tradicijo hranilništva, predvsem pa preprečili morebitno likvidacijo, ki so jo nekateri velikokrat omenjali kot edino možnost za okrepitev lastniškega deleža (zamejske) Zadružne kraške banke, sicer ene od večjih lastnikov hranilnice.

Zamejci so se menda zaradi strupenega ozračja, ki je proti njim vladalo v Vipavski dolini, premislili in tako praktično dali prosto pot malim delničarjem in lokalni skupnosti. Toda če je sklepati iz besed nekaterih ajdovskih svetnikov, vsi vendar ne razmišljajo kot tukajšnji župan. O, ne, ne zanima jih (zgolj) politična plat projekta, temveč tudi povsem ekonomska računica, od katere bi imela koristi predvsem – občina. Saj veste, kakšen evro več v kriznih časih in v dobi vsesplošnega varčevanja še kako prav pride!

In za kaj bi ga lahko porabili? Za lažji preskok v novo (krizno) leto, denimo. Hja, ko smo že pri letošnjem silvestrovanju v Ajdovščini, ne moremo mimo vseh pohval vredne odločitve svetnikov, da bodo okrog 40.000 evrov, ki bi jih sicer občina namenila za organizacijo silvestrovanja, poslovna darila in novoletne čestitke, raje razporedili v šolske sklade vseh petih osnovnih šol v občini za sofinanciranje malic in kosil socialno ogroženih učencev. Čeprav seveda ne gre prezreti opozoril občinski politiki, da ljudstvo v času krize ne potrebuje le kruha, temveč tudi iger. Da se, v že tako črnih časih, vsaj malce poveseli in razbremeni vsega hudega. Kaj torej najbolj potrebujemo? Ja, silvestrovanje, vendar! Še dobro, da je pravkar ustanovljeno turistično društvo že vzelo vajeti v svoje roke in bo prireditev očitno izpeljalo kar samo. Pijačo boste menda morali na ajdovski plac prinesti s sabo, muzika pa bo, in tudi zaplesali boste lahko ...

Očitno je bilo takšnih in drugačnih iger v turbulentnem letu 2012 že dovolj, zato je občina pač veliko bolj usmerjena v kruh za svoje ljudstvo. Prek svojega glasila je tako med občane poslala zanimivo poizvedbo, ali bi na občinskih parcelah, ki so sicer dolgoročno predvidena za gradnjo, hoteli imeti svoj vrtiček. Glede na to, da je Marjan Poljšak zagotovo največji ljubiteljski vrtičkar med slovenskimi župani, ideja sploh ni slaba, saj se bo ljudstvo – če drugega ne – zagotovo imelo pri kom učiti. Če torej v letih suhih krav v občinski hranilnici ne bo kaj prišparati, se bomo pač šli samopreskrbo. Kar hitro po krampe!