Tiskane izdaje
Roman Leljak je užaljen. Užaljen je, ker mu je Silvo Gorenc, tisti Gorenc, ki je prav tako užaljen in zaradi tega toži Leljaka, dejal, da je bednik. Pravzaprav mu je dejal, da se s takimi bedniki, kot je on, noče pogovarjati.
In Leljak je potem, ko sta z njegovim odvetnikom Zlatkom Hercegom iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika izbrskala, da naj bi označitev osebe z »bednikom« bila »objektivno žaljiva«, užaljen. In Silva Gorenca toži zaradi razžalitve časti.
»Označitev osebe z bednikom je objektivno žaljiva, saj brez kakršnega koli dvoma ter tudi izrecno osebo enači z bednikom, pri tem upoštevajoč definicijo izraza iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), navedeni izraz tudi ne dopušča nikakršne drugačne razlage, kakor je bila zatrjevana s strani obdolženega. Izraz "beden oz. biti beden oz. bednik" je v SSKJ označen s slabšalnim ekspresivnim kvalifikatorjem z besedno zvezo "zaničevanja vreden", kar ne dopušča drugačne razlage, kot da je izjava obdolženega bila dana izključno iz zaničevalnega namena,« je odvetnik zapisal v zasebni Leljakovi tožbi zoper Gorenca.
Pa smo spet tam. Pri interpretacijah dokumentov, arhivov in resnice po Leljakovo namreč.
Najprej: izraza oziroma gesla »beden oz. biti beden oz. biti bednik« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika sploh ni. Na temo bednikov sta dve, ločeni gesli: »bednik« in »beden«.
Kot nas je slišalo veliko prisotnih, je Gorenc Leljaka pred murskosoboškim sodiščem označil za »bednika« in ni rekel, da je beden. »Bednik« pa je po SSKJ »Kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnik;«. O žaljivem ali zaničevalnem pomenu te besedice v slovarju ni ne duha ne sluha. Kvečjemu sočutje ali pomilovanje si po slovarski razlagi zasluži tisti, ki ga označijo za bednika.
Leljak in njegov zagovornik pa sta v tožbi zaradi »bednika« pogledala pod geslo »beden«, čeprav Gorenc tega izraza sploh ni uporabil. Pri tem geslu v SSKJ res piše, da je ekspresivni pomen lahko »zaničevanja vreden«, kot na primer bedni izdajalec, a tudi prvi pomen besede »beden« je oznaka za nekoga, ki je v veliki materialni ali duhovni stiski. Torej »beden« sploh nima izključno zaničevalnega pomena, »bednik«, ki ga je uporabil Silvo Gorenc, pa takšnega pomena sploh nima.
Vsakomur, ki bo pokukal v Slovar slovenskega knjižnega jezika, bo torej jasno, da Gorenčevi izjavi z uporabo tega slovarja ni mogoče pripisati žaljivega ali zaničevalnega namena. Človek je pač glede na to, da je Roman Leljak trenutno v osebnem stečaju, da na dražbi prodajajo premoženje njegovega podjetja, da tu in tam rad priredi ali potvori kakšen arhivski dokument, da hoče javnost prepričati, da je na lokalnih volitvah dobil dvakrat večji delež glasov, kot ga je v resnici in da je že pred časom kakšnih petsto lahkovernežev oguljufal za dober milijon evrov, uporabil še najbolj primeren izraz za nesrečnika oziroma pomilovanja vrednega človeka v veliki materialni in duhovni stiski. Besedo »bednik« torej. To ne more biti žalitev. Je le ugotovitev dejanskega stanja.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
