»Zdi se, da so orožje prodajali vsi«

Žal smo Slovenci butasti, ni nam jasno, da nas že dolgo vlečejo za nos. Druga ali celo tretja generacija istih familij.

Objavljeno
12. junij 2014 14.09
Posodobljeno
13. junij 2014 09.00
*mdr* Sport
Primož Kališnik, Polet
Primož Kališnik, Polet
Včasih se prav dobro počutim, ker vem, da ne pripadam nikomur. Le samemu sebi in kot lastnik tistega malo, kar mi je bilo usojeno v glavo v času tega mojega zadnjega življenja.

Pred nekaj časa se je pri meni oglasil mladenič iz Španije, ki je za doktorsko disertacijo pisal o trgovini z orožjem v Sloveniji. Ker da je med raziskovanjem ugotovil, da sem o tem pisal prvi v Jugoslaviji ... Da me je kar dolgo iskal, je dejal. Tistih časov se ne spominjam prav dostikrat. Pravzaprav sem se odločil, da se jih ne bom spominjal, ker sem se ujel v lepo nastavljeno past - so iskali bedaka, ki bo spravil zadevo v časopis.

In so ga našli.

Tisto so bila neka čudna leta. Vsi smo bili prepričani, da se je stari sistem zlomil in da prihaja nov, a nihče ni vedel, kakšen, vsak si ga je predstavljal po svoje v odtenkih besede demokracija. Ta je pač med za bedake. Sam danes mislim, da se sistem takrat ni zlomil, le slovenski del se je ločil od jugoslovanskega in začel na svoje. Slovenska Udba pa se je iz politične kategorije dokončno spremenila v ekonomsko. Zasledil sem tezo, da je nastanek samostojne Slovenije en sam velik in popoln ekonomski manever. Da so se stari mački le pridružili osamosvojiteljem, in še več, da so jih usmerjali, ne da bi ti to vedeli. Če pogledamo prezentistično, z očmi tega trenutka, in ne historicistično, z očmi časa leta 1990, je taka teza manj nora kakor logična.

Nadaljevanje kolumne urednika Poleta Primoža Kališnika si preberite na tej povezavi!