Šport ali igra je bil namreč včeraj - ponovno - v ozadju, saj je - ponovno - prevzel vlogo družbenega sedativa. Sodnik, ki je razburil naše južne sosede, drugače kot v korist domačinov pač ni mogel ali smel soditi, kajti v nasprotnem primeru, bi morali oklepniki vojaške policije, skriti, a prav zanje aktivirani, pred očmi svetovne javnosti iz obubožanih favel zapeljati pred vrata stadionov. Večina od dveh milijard gledalcev, kolikor naj bi si ogledalo prvo tekmo prvenstva, se namreč ne zaveda, kako je njim zelo ljuba igra postala tako neznosno osovražena, da jo komajda tolerirajo celo v zibelki nogometa. Seveda, ker nogomet ni več igra. Veliko je kajpak biznis, a večinoma le inštrument njegovih lastnikov.
Nadaljevanje kolumne Aleša Kovačiča si preberite na tej povezavi!