Tiskane izdaje
Ilirskobistriški Lesonit, ki je svojčas zaposloval tisoč in več ljudi, jih, odkar je italijanski, zaposluje 130. Njihovo vodstvo pravi, da imajo v Ilirski Bistrici velike težave z ekologijo. Prebivalci v soseščini jim ne dovolijo spuščanja lesnih vlaken v zrak in odpadnih vod v Reko.
V Loški dolini je ves čas začasno prijavljenih približno 300 tujcev. Njihovo poceni delovno silo prek agencij večinoma najema GG Postojna za svojo žagarsko podjetje Marof Trade. Na Notranjskem je še Brest, ki je po državni pomoči nekoliko zadihal s približno sto zaposlenimi. In potem je skoraj konec s to notranjsko lesarsko industrijo.
Aja! V Pivki je še Javor. Svojčas je bilo tam tisoč in več zaposlenih. Zdaj še kakih sto delavcev dela v enem d. o. o, ki je v najemu, in ne dela v drugem d.o.o., ki je v likvidaciji. Podjetje počasi crkuje že vse od leta 2008. Tiste Javorce, ki niso pravočasno zbežali drugam, so zmrcvarili in obrali do obisti. Zdaj jim Karitas, Rdeči križ, Pivka Perutninarstvo, d. d., in župan podarjajo jajca, piščeta, jabolka in take zadeve ...
Lesarskega znanja na Notranjskem je vsak dan manj, gozda vsak dan več. Tudi lesa. Vojska, ko gre s Prestranka na Bile, na svoje osrednje slovensko vadišče Poček, se kilometer vozi mimo orjaške skladovnice hlodovine, »avstrijskega« lesa. Minister Počivalšek se je v spremstvu državnega sekretarja, Pivčana Cantaruttija, med vladnim obiskom regije sestal z notranjskimi lesarji v Pivki. Čakali smo rešilnih besed za notranjsko lesarsko kljuse, nekdanjega paradnega konja.
Minister je omizje najprej obvestil, da sta dve tretjini Slovenije pokriti z gozdom. Potem je povedal, da so razmere na trgu nenormalne in da ustanavljajo državno podjetje in direktorat za les. Res spodbudno! Za njim sta govorila še predstavnika kreditodajalcev, ki lesarje lahko založita z zelo ugodnimi obrestnimi merami. To je trajalo pol ure. Naslednjih dvajset minut so se z ministrom v rokavicah o bodoči delitvi gozdarske pogače med vrsticami pričkali močni, zgoraj omenjeni gozdarski in lesarski igralci. Ki jih dušijo cene lesa, zlasti pa cena delovne sile, seveda. Likvidatorja Javorja na srečanju ni bilo. Javor je nekdo le omenil.
No, in potem so dobili besedo majhni. Eden je povedal, da v žledolomnem letu 2014 na slovenskem trgu ni mogel kupiti hlodovine za svojo proizvodnjo. Moral jo je uvoziti s Hrvaške. Oglasila sta se dva mlada lesarja, ki si želita (kaj želita, komaj čakata!) delati. Eden je povedal, da preden se česarkoli loti, za osnovna sredstva potrebuje vsaj 50.000 evrov, za elektro soglasje pa mora vnaprej plačati 17.000 evrov. Drugi bi rad delal, a s starimi stroji težko, za nove pa nima.
Minister Počivalšek je utegnil navreči nekaj takega kot: evropska sredstva pridejo prav, če veste, kaj hočete, nato pa je bilo ure obiska že konec. Gosta sta rekla, da sta vesela, da sta se lahko srečala z notranjskim lesarji.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
O gozdu brez drevesa
Lesarskega znanja na Notranjskem je vsak dan manj, gozda vsak dan več.
Objavljeno
17. junij 2015 09.57
