Tiskane izdaje
V Gruziji so danes parlamentarne volitve, ki so daleč najpomembnejši politični dogodek po revoluciji vrtnic leta 2003. Na oblast je takrat prinesla prozahodnega predsednika Mihaila Saakašvilija, čigar Združeno narodno gibanje je pred največjim izzivom v karieri. Predstavlja ga opozicijska koalicija Gruzinske sanje pod vodstvom skrivnostnega oligarha Bidzina Ivanišvilija, ki je svoje bogastvo ustvaril v Rusiji. Zato je tudi na tokratnih volitvah prevladala lažna izbira med Zahodom in Rusijo.
Na kocki je več kot kdaj prej, zato je predvolilna vročica dosegla skorajda predrevolucionarne razsežnosti. Tokratne volitve so usodne, ker je Saakašvili po zgledu svoje velike in osovražene sosede ter svojega najhujšega sovražnika Vladimirja Putina pred tem poskrbel za spremembe ustave, s katerimi je zmanjšal predsedniške pristojnosti in okrepil pristojnosti premiera. Manever je povezan z njegovo željo še naprej ostati absolutni vladar. Ker gruzinska ustava omogoča samo dva zaporedna mandata, čez leto dni ne bo mogel sodelovati na predsedniških volitvah, zato želi po novem vladati s premierskega položaja.
Priljubljenost Gruzinskih sanj je močno poskočila predvsem zaradi škandala, ki so ga spodbudili posnetki brutalnih zlorab zapornikov v zaporu Gldan, za katere so poskrbeli opozicijski televizijski kanali. Razvnela se je prava »vojna kompromatov«, med katero so državni mediji vse skupaj pripisali zrežirani predvolilni provokaciji, za katero ne stoji nihče drug kot mogočni Kremelj.
Ivanišvilijevo gibanje napoveduje konec »kriminalnih dni Saakašvilijevega režima« in pravi, da je zaporniški škandal razgalil njegov pravi obraz. V domovini uživa veliko podporo, kar dokazujejo sobotne opozicijske demonstracije, na katerih se je zbralo od 130 do 200 tisoč ljudi. Verjamejo, da se je revolucija vrtnic že zdavnaj izrodila v avtoritarni in represivni sistem.
Protiruska retorika je bila seveda tudi tokrat predvsem Saakašvilijeva domena. Na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov je ostro obsodil ruske kritike na račun zaporniškega škandala, češ da je Rusiji malo mar za človekove pravice in da je njen cilj »Gruzijo zbrisati z obličja zemlje«. Ruskim opazovalcem je prepovedal sodelovanje na volitvah, ki jih bo sicer opazovalo rekordno število tujih opazovalcev – dva tisoč.
Pravzaprav ne bo nič narobe, če Saakašvilija obtožimo dvojnih meril. Medtem ko ruski opazovalci v Gruziji niso dobrodošli, je še kako dobrodošel ruski scenarij o tem, kako večno ostati na oblasti. Zaradi želje posameznika po dosmrtni oblasti je revolucija v Gruziji precej bolj verjetna kot v Rusiji. V Gruziji imajo z revolucijami namreč še precej sveže izkušnje, ogromna pa je tudi predvolilna polarizacija.
