Če kaj, potem ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je zmagal s sloganom »America First«, najbrž ni treba razlagati, kaj je biznis. Vsaj nanj se menda spozna. Pred kratkim je tako med prvim obiskom v Saudovi Arabiji puščavski kraljevini prodal za 110 milijard dolarjev orožja. In s tem vsaj podžgal, če ne kar sprožil vse bolj nevarno saudsko obračunavanje z miniaturnim Katarjem, ki prerašča v prvovrsten bližnjevzhodni zaplet z možnimi hudimi posledicami.
Prodati toliko orožja bogati, za regionalne razmere ogromni kraljevini, ki se že več let intenzivno oborožuje, stremi po regionalni nadvladi, vodi svojo politiko v sirski vojni in nenazadnje tudi v Jemnu, potem pa s kraljem odplesati ples s sabljicami in se malce poveseliti nad dobrim poslom, ni kar tako. Blokada, ki jo je s Trumpovo potezo opogumljeni Riad ob pomoči Združenih arabskih emiratov, Bahreina, Egipta in še nekaterih sosed kmalu po ameriškem obisku izvedel proti Katarju, je bila prva resna posledica. Ob kateri se je predsedniku še enkrat zaletelo. Trump se je namreč tviteraško takoj postavil na saudsko stran in Katarju očital »dolgoletno podporo terorizmu«, pri tem pa očitno pozabil, da imajo ZDA v »teroristični« državici, s katero kar dobro sodelujejo, eno svojih največjih vojaških baz.
Ta teden se je tako izvedelo, da je obrambni minister James Mattis v sredo s Katarjem podpisal dvanajst milijard dolarjev vreden sporazum o katarskem nakupu ameriških bojni letal. Po informacijah tiskovne agencije Bloomberg gre za 36 lovcev vrste F-15, s katerimi bo Katar posodobil svoje oborožene sile in »okrepil varnostno sodelovanje z ZDA«. Zeleno luč za posel je resda že novembra lani, ko Donalda Trumpa še ni bilo v Beli hiši, prižgala takratna administracija Baracka Obame, a je kljub temu, milo rečeno, zelo, zelo čudno, da se novi predsednik o tem ni niti pozanimal, preden je tvitnil svojo novo neumnost. Ki dokazuje, da kot »vrhovni poveljnik« ni imel pojma o oporišču Al Udeid, ki je ključno za ameriške letalske napade na Islamsko državo, in v katerem ima skoraj 11. 000 svojih vojakov.
Tudi njegovo sporočilo Teheranu po najnovejših terorističnih napadih na tamkajšnji parlament in mavzolej ajatole Homeinija, češ da bodo države, ki »sponzorirajo terorizem, postale žrtve zla, ki ga promovirajo«, je bilo podobno neumno, provokativno in zmedeno, kot so protislovni signali, ki jih Trump pošilja Riadu in Dohi. Manjkal je le še pripis, da ZDA stojijo za očitno sunitskim terorističnim napadom na šiitski Teheran, ker da bodo potem lahko na Bližnjem vzhodu prodale še več »lepega, lepega ameriškega orožja«. Za kar pa predsednik tisti dan, na srečo, še ni bil v svoji najbolj vrhunski tviteraški »formi«.
Zmeda, ki jo je Trump v izjemno kratkem času uspel pozvročiti na že tako zmedenem in vsenavzkriž sprtem Bližnjem vzhodu, postaja tolikšna, da manjka le še odkrit vojaško-verski spopad za regionalno prevlado med dvema tako velikima igralcema, kot sta šiitski Iran in sunitska Saudova Arabija. Razmere so vroče in naj se oba ključna ameriška ministra, zunanji Tillerson in obrambni Mattis, še tako trudita blažiti predsednikov izpade, Trumpova zaletavost očitno že prerašča v večjo grožnjo miru od jedrske in teroristične skupaj.
Tiskane izdaje
