Pismo iz Zagreba: Dubrovniška vojna z decibeli

Zagrebčani so dolžni za 60 milijonov evrov plačil za komunalne obveznosti.

Objavljeno
23. avgust 2014 16.06
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Turizem je za Hrvaško svetinja in ena najpomembnejših, če že ne najpomembnejša gospodarska panoga. Turistični delavci preštevajo goste, mediji tekmujejo, kdo jih bo naštel več. Primerjav s prejšnjimi leti ne (z)manjka. Ugibanj in poznavalskih napovedi, ali bo tokrat res najboljša sezona in ali bo sonce še bolj vroče in morje še bolj modro, tudi ne. Vendar brez zapletov ne gre.

Začnimo v Dubrovniku, mestu plavajočih hotelov in gneče ter visokih cen. V Dubrovniku je ena od ulic tudi Kotorska. Poznavalci pravijo, da je prijetna, vendar le podnevi. Ponoči pa se spremeni v pravcato bojno polje med hotelom Libertas Rixos in okoliškimi prebivalci. »Strelivo« za obstreljevanje pa je, če verjamete ali ne, glasba. Namreč: na hotelski terasi goste, ki radi pred spanjem posedijo ob kozarčku pogovora, zabavajo glasbeniki s tako imenovano animir glasbo, na seznamu nastopov pa so večinoma džezovske in latinopesmi. To pa hudo moti okoliške prebivalce Kotorske ulice, ki so se odločili (ne vsi, ampak nekaj njih) večere »popestriti« z drugačno glasbo. Na primer tudi s pesmimi Miše Kovača in drugimi s tradicionalnega seznama poletnih dalmatinsko-klapsko-obmorsko-šlagerskih pesmi. In glej ga, zlomka, prav takrat, ko se program začne tudi na terasi petzvezdičnega hotela.

Vojno z decibeli so vodilni hotela poskušali končati, vendar se okoliški stanovalci ne pustijo. Menda imajo močnejše ojačevalce in ustreznejše aparature, predvsem pa zatrjujejo, da je glasba, ki prihaja s hotelske terase – preglasna in moteča. In tako v krogu, z decibeli, naokrog. Turisti, ki najemajo sobe v hotelu, tega vodi turški menedžer Ayhan Basci (hotel je v lasti turškega magnata Fettaha Taminceja, ki je lastnik hotelske verige Rixos, hotel v Dubrovniku pa je kupil pred desetimi leti od takratnih bolgarskih lastnikov), se čudijo in izjavljajo, da ne razumejo povsem, kaj se dogaja, in da to zagotovo ni nič kaj lep kamenček v turističnem mozaiku Hrvaške, najmlajše članice EU, in Dubrovnika.

Še ena »turistična« zgodba pa prihaja iz Pulja. Tamkajšnji policisti so sporočili, da sta se stepla 26-letni domačin in 48-letnik iz Zagreba. Vzrok? Prostor na plaži. Začelo pa se je z nenehnim prestavljanjem brisač, ki sta jih, vsak svojo, imela »petelina« položeni na plaži. Sonce in morje sta naredila svoje, možakarja sta si skočila v lase, mlajši pa je starejšega preganjal po plaži celo z gumijastim kablom, zaradi česar so ga policisti prijavili tudi po členu zakona o nošenju orožja.

Katarska družina in princ z dolgim imenom

Nobenih težav pa najbrž ni imela družina, ki je v Dalmacijo prišla iz Katarja. Zaželeli so si vilo z najmanj šestimi sobami, od katerih mora vsaka imeti svojo kopalnico, snažilke, varnostno službo, bazen, zasebno plažo, ki je skrita očem radovednežev, in – helikopter. In so jo dobili. Na Hvaru. Cena? Malenkost, 6000 evrov na dan.

Na Hrvaškem je kar nekaj tovrstne ponudbe. V bližini Dubrovnika je na primer mogoče najeti vilo, veliko približno 400 kvadratnih metrov, z bazenom in vsem, kar pač spada k takšni vili, za 500 evrov na dan. V Opatiji, stari dami hrvaškega turizma, pa je v najem ponujena vila z bazenom, garažo, osebjem in zasebnostjo za 6000 evrov na teden. Nič manj poceni, celo dražja je (pa ni niti vila) hiša v središču Hvara, ki ima pet spalnic, savne, jakuzi, sobe za masažo, na vrtu bazen. Tedenski najem znaša od 5250 do 14.000 evrov, odvisno od sezone, kar v prevodu pravzaprav pomeni, da stane najem vile v špici sezone največ, »malo manj« pa takrat, ko na Hvaru ni nikogar.

No, ob tem kaže zapisati, da je pred kratkim prišel v Zagreb na obisk saudski princ Waled bin Talal bin Abdulaziz al Saud. Pravzaprav niti ni toliko pomembno, da ni bilo hrvaškega politika, ki se z njim ni hotel fotografirati ali ga prepričati, naj res uresniči napoved in v Hrvaško vloži 20 milijard dolarjev. Pomembneje je, da je edino korist od prinčevega obiska, ki je v Zagreb prišel z enajstimi ženami in osebjem, pravzaprav imel zagrebški hotel Esplanade. Omenjeni Waled bin … al Saud je namreč za teden dni najel kar polovico hotela oziroma skoraj 150 sob.

Še nekaj manj bogatih

Na Hrvaškem še kar odmeva to, da so banke blokirale račune kar 317.000 državljanom, ki dolgujejo bankam, javnim podjetjem in podobnim nekaj milijard evrov. Podatek, da ima blokiran bančni račun vsak štirinajsti prebivalec Zagreba, še zdaleč ni zanemarljiv. Prav tako ne napoved, da utegne zaradi neplačanih računov mesto Zagreb in njen Zagrebški holding (Zagrebački holding) zahtevati blokado računov in izvršbe pri kar 196.000 prebivalcih milijonskega glavnega mesta najmlajše članice EU. Ti mestu in komunalnim službam, največ za plačilo vodarine in odvoz smeti, dolgujejo skoraj 60 milijonov evrov.