Tiskane izdaje
Ko so na začetku 16. stoletja začeli čarovništvo obravnavati kot zločin zoper božje veličanstvo in ga s tem izenačili s herezijo, so svetna sodišča prevzela inkvizicijske postopke. Zlahka si predstavljamo, kakšne posledice je imela takšna izbira. Ko sta se vaščan ali vaščanka zapletla v takšno mrežo, sta se le redko iz nje izmotala brez posledic.
Sedanji slovenski »superminister« je očitno strokovnjak za čarovništvo in herezijo. Svetna sodišča so prevzela inkvizicijske postopke. Ustavno sodišče je določilo, da se nič več ne sme poimenovati po Titu, ni se jim pa zapisalo, da nič več ne sme biti poimenovano po Hitlerju, Mussoliniju, Francu, lažnih papežih, Cezarju in po predjamskih (nekrščanskih) ljudeh. Slovenija je z ustavnim sodiščem in s »superministrstvom« zabredla v debilnost, kakršne ni bilo že nekaj desetletij. Gre za povratek inkvizicijske miselnosti.
Ko je Bog ustvarjal svet, je po šestem dnevu začutil potrebo po počitku. In je pač počival. Ustvaril je dela prost dan (ali prazen dan) in odtlej imamo sleherni teden po en praznik. Razlaga, da je slovanska beseda praznik nastala iz (dela) prazen dan, je sicer malce negotova (vse po Matjažu Kmeclu, skupna knjiga Zastave vihrajo).
Kakor koli že, čemu je bilo Vsemogočnemu treba po šestem dnevu počivati!? Vsemogočnost menda pomeni tudi neskončno neutrudnost, »dejavnost« nikoli zaustavljenega mlinskega kolesa. Ampak to niti ni pomembno. Če se je šesti dan odločil počivati, se mu je zgodilo nekaj hudega: v ta prazen časovni prostor so se kot oceanska voda vsuli kljukasti križi, rdeče zvezde in drugi simboli profanega sveta. Pravzaprav se je Bogu (neodgovorno) malce zadremalo.
O rdečih zvezdah in kljukastih križih mi je povedal nekaj več zgodovinar Božo Repe. Rdeče peterokrake zvezde – ki so bile tako rekoč prepovedane na zadnji proslavi samostojnosti – imajo »delovno dobo« že skoraj pet tisoč let. Iz Kitajske. In so potemtakem vse kaj več kot simbol komunizma. To bi »superminister« moral vsaj bežno poznati, a mu očitno ni pomoči. Tudi to bi lahko vedel, da se nekatere ameriške bojne enote označujejo s peterokrako rdečo zvedo.
Zgodovinar Božo Repe me je presenetil s podatkom, da je tudi na pivu Heineken rdeča peterokraka zvezda. Odšel sem v hladilnik in ugotovil, da je res tako. In še huje: na prvih steklenicah Coca-Cole naj bi bil kljukasti križ. Svastika. Ali gospod superminister sploh razume, kaj to je!? Seveda je ta simbol zlorabil nacizem, toda v prvotnih vedah Azije je pomenil zdravje, razumnost, ljubezen in pravzaprav vse najboljše. Končalo pa se je s koncentracijskimi taborišči. Kot zdaj na Slovenskem. Evropa zna ugonobiti vse. Tudi sebe.
To »tunkanje« v vprašanje rdečih peterokrakih zvezd bi lahko še pripisali kakim pouličnim poniglavcem in postopačem, ne pa nekemu »superministru«. To je res pouličnost.
Je to konec komentarja?
