Tiskane izdaje
Slovenski nogometaš leta je ... Valter Birsa! Kje pa, Samir Handanović? Še manj. Kevin Kampl? Logična izbira. Niti enega od najbolj izpostavljenih slovenskih legionarjev v letu 2013 ne bi uvrstil na vrh. Moj izbor je, vsaj kar zadeva preboj med najboljše, Roman Bezjak. Naj se zdi še tako presenetljivo, toda 24-letni Korošec iz Prevalj je iz mojega zornega kota storil največji igralski korak k preboju med slovenske nogometne zvezdnike.
Približno pred dvema letoma sem enemu od bivših trenerjev Olimpije brez obotavljanja dejal, da če v slovenski ligi iščejo okrepitve v napadu, potem bi lahko pokukali v Celje in povprašali za hitrega kot blisk, drznega in še učinkovitega Bezjaka. Ko se je celo športni direktor Mile Ačimović seznanil o koroškem blisku (mimogrede, prav Ačimovićevo nepoznavanje igralcev v 1. SNL in nezmožnost prepoznavanja igralca z dodano vrednostjo je bila njegova najšibkejša točka, zaradi česar ne more biti ŠD, kot bi si želeli mnogi), so Ljubljančani naleteli na nepremostljivo oviro. Celjani naj bi zanj zahtevali 300.000 evrov. Olimpijin predsednik Izet Rastoder je, češ da njega pa ja nihče ne bo »nategnil«, seveda odstopil od nakupa napadalca, ki je z užitkom tresel prav Olimpijino mrežo. Poleti je sledil poslovni in športni fijasko, Iz Nove Gorice je Olimpija za 160.000 € pripeljala Brazilca Vicenteja in branilca Arisa Zarifovića. Bezjak je ostal v Celju. Kdo je potegnil kratko, ni vprašanje za milijon evrov. Je pa morda toliko Olimpija izgubila, ker je bila nespretna pogajalka ali pa ni znala oceniti igralčevih potencialov ter vrednosti. A vprašanje tudi je, če bi Olimpija s svojimi nesposobnimi trenerji lahko igralca usposobila za zahtevnejšo ligo in za zajetnejši zaslužek.
Bezjakova sreča je, da je v njem velik potencial prepoznal najboljši bolgarski klub Ludogorec in da, na primer, tega ni videl Zlatko Zahović. Tudi Maribor v 1. SNL pod Zahovićevo taktirko še ni imel veliko sreče z igralci, ki jih je kupil, izbrusil, uveljavil in prodal. Zaradi neposrečenih nakupov Rajka Repa, Zorana Lesjaka ali Jovana Vidovića (stali približno 400.000 €) se je Maribor usmeril le še v igralce brez odškodnine ali zelo nizke. Paradoksalno je, da je tudi Zahović pristal na logiko, da se poskuša izogniti plačilu tistega, kar je vredno. V Evropi praviloma ta model dolgoročno ne prinaša uspeha.
Ludogorcu (njegov lastnik Kiril Domuščijev je s približno 500 milijonov € vrednim premoženjem eden od najbogatejših Bolgarov) se bo naložba v našega reprezentanta, če bo ta nadaljeval v enakem ritmu, debelo obrestovala. Izplačala se je že v letu dni: Korošec je najboljši strelec Ludogorca doma in v evropski ligi, kjer bo spomladi še igral.
Roman Bezjak je kot nekoč Olimpijin otrok Milivoj Novaković. Pot do zvezd – do bundeslige – je Ljubljančan prehodil prek Bolgarije. Korošec ni od muh, njegovi trmi in znanju ni kos niti Michel Platini, eden od Brazilcev v moštvu, ki že nejevoljno sopihajo, ker jih je neznani Slovenec spremenil v rezerviste.
