Tiskane izdaje
V prvih letih 19. stoletja je bil Elbridge Gerry guverner novoangleškega Massachussettsa. Da bi zagotovil zmago svoje demokratsko-republikanske stranke – ja, leta 1812 je še obstajala v ZDA stranka, ki je zdaj, več kot 200 let pozneje, močno razdeljena in obe »naslednici« sta si iz leta v leto čedalje bolj vsaksebi –, je Gerry preoblikoval volilne okoliše po državi v prid svoji stranki. Od tedaj se je to »kreativno« preurejanje volilnih okolišev, po domače imenovano tudi gerrymandering, ki je po zakonu možno vsakih deset let, po vsakokratnem končanem štetju prebivalstva kar razpaslo po ameriških državah. Najraje volilne okoliše preurejajo v južnih državah, kjer tako preprečujejo, da bi v predelih, kjer živi veliko latinoameričanov ali temnopoltih, zmagovali demokratski kandidati, za katere običajno volijo pripadniki teh dveh ameriških »manjšin«.
A gerrymandering je le ena izmed oblik, kako znajo v Ameriki zaplesti »demokratični« volilni proces, da na koncu zmaga tisti, ki po mnenju lokalnih veljakov mora zmagati. V času segregacije so, denimo, na ameriškem jugu temnopolte odvračali z volišč tudi tako, da so ti morali odgovarjati na zapletena politična vprašanja, če so se hoteli registrirati kot volivci. V ameriških zveznih državah se moraš namreč registrirati kot volivec, če hočeš svojemu kandidatu dati glas. In ker so bili potomci nekdanjih sužnev praviloma slabo izobraženi ljudje, večinoma niso znali odgovarjati na načrtno postavljena težka vprašanja o ustavnih določbah in jih zato niso hoteli registrirati kot volivce. Belcem seveda niso postavljali tako visokih ovir.
Kreativnost v onemogočanju volivcev, da bi prišli na volišča, v ZDA nima meja. Ena od najnovejših pogruntavščin je obvezna identifikacija z osebnim dokumentom v nekaterih zveznih državah. Na volilni torek, 8. novembra, bodo morali volivci v 17 zveznih državah pokazati osebni dokument s fotografijo. Med njimi je spet največ južnih držav z veliko črnsko in latinoameriško populacijo, kot so Teksas, Mississippi, Alabama, Severna in Južna Karolina, pa tudi tako imenovana nihajoča država Wisconsin.
Morda se mnogim ne zdi nič nenavadnega, če pokažeš osebno izkaznico ali kakšen drug osebni dokument (vozniško, potni list), če greš na volišče. A to velja za nas v Sloveniji. Ne pa tudi v ZDA, kjer osebne izkaznice kot identifikacijskega dokumenta sploh ne poznajo. Za identifikacijo praviloma uporabljajo le vozniško dovoljenje ali potni list, če ga imajo, seveda. Po podatkih Brennan Centra na New York University najmanj 11 odstokov polnoletnih Američanov nima nikakršnega identifikacijskega dokumenta. Ti praviloma niso težko dostopni, a uradi za njihovo izdajo so odprti tedaj, ko velika večina ljudi dela, za izdajo zahtevajo orginalne rojstne listine, česar številni revnejši prebivalci nimajo, zelo natančni so pri dokazilih o spremembah imen in priimkov ...
Zato stotisoči Američanov, praviloma gre za starejše osebe, črnce, latinose in prebivalce z nižjimi dohodki, težko pridobijo dokument s fotografijo in preprosto ne bodo šli na volišča. In namen bo spet dosežen. Mnogi, ki bi sicer v zdaj republikanskih državah volili drugačno politično opcijo, bodo raje ostali doma, kot da bi se pred volitvami ukvarjali z vprašanjem, kje dobiti čas, denar in vse potrebne papirje za veljaven identifikaciji dokument.
