Pod ameriško pito: Manitu, pomagaj!

Med Indijanci severnoameriškega sujevskega plemena Lakota med množico legend obstajata dve, ki sta v zadnjih mesecih izjemno aktualni. Prva govori o videnju poglavarja Črnega jelena pred 130 leti, ko je napovedal, da se bo sedma generacija ameriških staroselcev združila in rešila Zemljo pred uničenjem, druga zgodba pa govori o črni kači, ki jo Indijanci Lakota imenujejo zuzeca, ki ogroža Zemljo. Obe legendi že od aprila naprej služita kot svojevrsten motivacijski faktor za ameriške staroselce, ki se že več mesecev zbirajo na bregovih reke Cannonball v Severni Dakoti v rezervatu plemena Stoječa skala (Standing Rock Sioux) in protestirajo proti gradnji naftovoda, ki bi povezoval severnodakotska naftna polja, kjer »črno« zlato pridobivajo s frackingom, in rafinerije v bližini Chicaga v Illinoisu.

Dejansko obe legendi nista čisto iz trte izviti. Naftovod simbolizira zuzeco, črno kačo, ki lahko z onesnaženjem pitne vode in prerijskih tal Severne Dakote ogrozi življenje tamkajšnjega prebivalstva. Sedma generacija Indijancev, ki zdaj živi po videnju Črnega jelena, pa se tudi združuje. Na proteste so namreč doslej prišli pripadniki iz več kot 50 indijanskih plemen. Kot zanimivost so pred dnevi v Guardianu zapisali, da so v podporo Lakotam oziroma Sujem prišli celo pripadniki plemena Vran iz sosednje države Montane, ki so sicer že več kot stoletje njihovi smrtni sovražniki. Sovraštvo se vleče še iz časov bitke pri Little Big Hornu leta 1876, kjer so Lakote premagale 7. ameriški konjeniški polk z generalom Custerjem na čelu. Custer je tedaj kot izvidnike uporabljal Indijance iz plemena Vran.

A kljub protestom in spopadom z varnostniki in lokalno policijo se gradnja 3,8 milijarde dolarjev vrednega naftovoda nadaljuje. Poglavar sujevskega plemena Stoječa skala Dave Archambault II. je na vse načine poskušal preprečiti gradnjo. Tudi s pomočjo sodnih postopkov, pritožbami v Washington in na Združene narode – nesrečo svojega naroda je predstavil komisiji ZN za varovanje človekovih pravic v Ženevi –, in čeprav je Obamova administracija prepovedala gradnjo naftovoda na zemlji, ki je v lasti zvezne države, ni dosegel nič, ker se je zvezni sodnik, v čigar pristojnosti je bil ta primer, postavil na stran naftnega podjetja.

Protesti v zadnjih dveh mesecih sicer dobivajo čedalje več publicitete, še posebej ko sta bili aretirani Amy Goodman, voditeljica znanega medijskega portala Democracy Now! in filmska igralka Shailene Woodley. O protestu Indijancev v Severni Dakoti so začeli poročati tudi etablirani časopisi in televizije, več kot 1200 ameriški arheologov, zgodovinarjev, direktorjev muzejev in kustosov je pisalo v Belo hišo, naj buldožerji »nehajo uničevati stara indijanska pokopališča in druge pomembne kulturne artefakte, ki so za ljudstva Lakot in Dakot sveti kraji.«

A za zdaj nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo. Še več, policija je konec prejšnjega tedna aretirala več kot sto protestnikov, a Indijancev to ne bo ustavilo. Kot napovedujejo, ne bodo dovolili, da jim naftovod uniči pitno vodo in svete kraje. Kaj bo v prihodnje prevladalo, legendi ali moč kapitala? Če Indijancem ne bo priskočil na pomoč Manitu, se bojim, da se bo njihov boj končal tako kot pred poldrugim stotoletjem. Denar in požrešnost sta na žalost vladarja sodobnega sveta in zahodne civilizacije.