Tiskane izdaje
»Enquirer že sto let podpira republikanske predsedniške kandidate - to je tradicija, ki pa je uredniški odbor nikoli ne sprejme z lahkoto. Toda letošnja predsedniška tekma nima nič s tradicijo, kakor tudi današnji čas nima nič skupnega s tradicijo. Naša država potrebuje umirjenega, preudarnega voditelja, ki se bo sposoben spopasti s prihajajočimi izzivi doma in v svetu. Potrebujemo voditelja, ki bo iz Američanov potegnil vse, kar je dobrega, in ne samo zla.«
S temi besedami so pred dnevi v časopisu Cincinnati Enquirer utemeljili, zakaj so prekršili tradicijo in prvič po sto letih podprli demokratsko predsedniško kandidatko. Hillary Clinton, so zapisali v obrazložitvi podpore, »je dokazano voditeljica«, za razliko od Donalda Trumpa, ki pomeni »neposredno nevarnost« za Ameriko. S tem se je časopis iz Ohia, ene od odločujočih zveznih držav na predsedniških volitvah, pridružil vrsti ameriških časopisov, ki so v zadnjem času podprli Hillary Clinton. Podobno kot Cincinnati Enquirer so po 75 letih prekinili tradicijo podpore izključno republikanskim kandidatom tudi v Dallas Morning Newsu, v New Hampshire Unionu pa prav tako po sto letih. Dnevnik Arizona Republic iz Phoenixa je sploh prvič od ustanovitve leta 1890 podprl kandidata (kandidatko) demokratov. Prekinitev tradicije so pojasnili z besedami, da letošnji republikanski kandidat ni niti konservativec niti usposobljen za vodenje države.
Da imajo ameriški mediji v predvolilnih tekmah za Belo hišo velik pomen in vpliv, je že dolgo znano. Tekmeci za plačane politične oglase iz leta v leto plačujejo višje vsote, te že dosegajo vrtoglave večstomilijonske zneske. Glavnina gre seveda za oglaševanje na televizijah, nekaj drobtin dobijo tudi časopisi. Obstajajo tudi resne raziskave, da javna podpora lokalnega časopisa nekemu kandidatu dejansko vpliva na odločitev dela volilnega telesa. Še zlasti naj bi vplivale na odločitev dela volivcev nepredstavljive podpore, kakršna je od Spraševalca iz Cincinnatija ali arizonske Republike. Bralci, ki so navajeni, da njihov časopis vedno podpira politika ene stranke, ob presenetljivi podpori kandidatu iz drugega tabora postanejo radovedni, zakaj se je to zgodilo, in del se jih med tem »raziskovanjem« odloči in glasuje tako, kot jim priporoča časopis.
Te raziskave so bile narejene v »normalnih« političnih časih, ko sta si stala nasproti bolj »normalna« kandidata. Letos je vse bistveno drugače. Zdi se, da Trumpovih volivcev ne zanimajo racionalne razlage niti njegovi spodrsljaji, opolzki, nediplomatski, gostilniški jezik. Za številne njegove volivce je on preprosto mož, ki nikoli ni bil del establišmenta. In oni enostavno ne marajo ameriške politične kaste. Zato jim je vseeno, kaj Trump naredi ali reče. Politike v Washingtonu krivijo za izgubo služb, manj denarja, slab standard in, ne nazadnje, establišment krivijo za izgubo upanja na prihodnost. Socialna razmerja in odnosi so se v zadnjih desetletjih v Ameriki tako porušili, da je delu pretežno neizobražene, praviloma belopolte populacije enostavno dovolj političnega leporečja.
Zato je Trump njihov kandidat, ne glede na podporo, ki jo prejema njegova tekmica.
