Pod ničelno točko: Po volji ljudstva

Čeprav med silvestrskimi spolnimi in žeparskimi napadi, ki so jih v Kölnu uprizorili prišleki iz severne Afrike in z Bližnjega vzhoda, ni bil nihče ubit ali težje ranjen, bodo za usodo tistih množic, ki še vedno iz svoje uničene domovine v tej regiji pred smrtjo bežijo v Evropo, imeli bržkone večje in dolgoročnejše posledice kakor oba krvava teroristična napada v Parizu. Kriminalno novoletno »zabavo« temnopoltih mladeničev ter zapoznel uradni in medijski odziv nanjo sta izrabila tako domača desnica kakor vsi tisti, ki ne povsem neutemeljeno trdijo, da jim vodilni mediji ne povedo vsega, ko poročajo o begunski krizi; in v Nemčiji tako misli 41 odstotkov prebivalstva.

Kot naročeno je silvestrsko izživljanje, ki so ga doživele ženske, pa tudi moški v več mestih po Nemčiji, Avstriji, Finski, Švedski in Švici, prišlo tudi vzhodnoevropski četvorki iz višegrajske skupine, ki je našla novo utemeljitev za svoje nasprotovanje iz Bruslja »vsiljenemu« razmeščanju beguncev po vseh članicah Evropske unije. Ne gre le za omejitev navala pribežnikov, ampak je treba v celoti zaustaviti migracijo v Evropo, je izjavil desničarski madžarski premier Viktor Orbán. Po njegovem mnenju je treba na severni grški meji z Makedonijo in Bolgarijo postaviti »evropsko obrambno linijo«, ki da je tudi edina rešitev za umirajočo schengensko skupnost. »To, kar se zdaj dogaja v Nemčiji, dokazuje, da so problemi precej bolj resni, kakor so na žalost in nespametno mislili evropski voditelji,« je povedala Orbánova poljska (in ideološka) kolegica Beata Szydlo.

Da ksenofobu ni treba biti desničar, je ponovno dokazal »levičarski« premier Slovaške Robert Fico. »To se ti zgodi, če notri spustiš migrante. Pri nas ne bomo dopustili kaj takšnega,« je bil oster voditelj slovaške socialdemokratske stranke Smer, ki je članica evropske socialistične »internacionale«. Po njegovih besedah je ideja o večkulturni Evropi fikcija, ki je propadla, saj »migrantov ni mogoče, preprosto ni mogoče integrirati«. Zato bo njegova država še naprej nasprotovala kvotam, pri sprejemanju azilantov pa pazila, da ne bi začeli »vzpostavljati enotne muslimanske skupnosti na Slovaškem«. Fico bo vsa sredstva, ki jih Slovaška namenja za reševanje begunske krize, preusmeril v varovanje zunanjih meja schengenskega območja. »To je edini način, da zaustavimo nenadziran dotok migrantov,« trdi slovaški premier, čigar vladajočo stranko 5. marca čakajo parlamentarne volitve.

Dobro ji kaže. Utegne celo doživeti podoben uspeh, kakor ga je lani oktobra nova vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost, ki zdaj po Orbánovem modelu uvaja »neliberalno« demokracijo v državi. »Levičarski« Fico je na podoben način kot njegovi desničarski višegrajski kolegi begunsko krizo izkoristil za najverjetnejši uspeh na nacionalnih volitvah. Razpoloženje ljudstva ne nazadnje določa delovanje politikov ne le v »zaostali« vzhodni Evropi, ampak tudi na demokratično bolj izkušenem Zahodu. Zato ne le novi ostrejši besednjak do beguncev doslej tako prijazne nemške konservativne kanclerke Angele Merkel, temveč zlasti besede glavnega nemškega »levičarja« napovedujejo korenite spremembe v njihovi priseljenski politiki. »Nekaj zdaj moramo storiti, sicer nas ljudje ne bodo več razumeli,« je po silvestrskih dogodkih izjavil vodja nemških socialdemokratov Sigmar Gabriel.