Pogled strokovnjaka: Žbogar danes »mladinec«, jutri šampion

Vasilij Žbogar je na londonskih igrah jadral odlično za tekmovalca, ki ima v eni najbolj zahtevnih jadrnic tako kratek staž. Med prekaljenimi morskimi volkovi na čelu s trikratnim šampionom Benom Ainsliejem je bil s triletnim stažem pravzaprav »mladinec«. Če k njegovi neizkušenosti dodamo še zanj zelo težavne razmere, bi za kaj več kot 6. mesto in enakovreden boj za kolajno do zadnje regate potreboval veliko kilometrino, predvsem pa več denarja in časa, da bi nabral izkušnje.

Prestop iz laserja v finn je zelo zahteven, ker v glavni vlogi ni zgolj jadralsko znanje, ampak tudi oprema. Jadrnice, jadra, jamborji itd. za najtežji enosed namreč niso na voljo na prostem trgu in jih je treba posebej naročiti. Za dobro jadranje je treba vse natančno testirati in prilagoditi posameznikovim telesnim lastnostim ter seveda načinu jadranja. Žbogar je imel po vseh peripetijah in premajhni podpori v domačih logih premalo časa, da bi se 100-odstotno pripravil za Weymouth, kar nenazadnje dokazuje zaplet s sposojenim jamborom na igrah. Del pomanjkanja časa pa gre tudi na rovaš nastopanja na prestižnem pokalu Amerike. Če se bo Žbogar v naslednjih letih osredotočil na finn, ima vse možnosti, da v Riu de Janeiru štarta na zlato kolajno. Prepričan sem, da bo Ainslie po toliko letih zamenjal razred, vsi drugi pa so normalno premagljivi. Kako pa se zna Vasko pripraviti na največja tekmovanja, je pokazal tudi v Weymouthu.

Podobne težave s kilometrino, vendar na precej nižji tekmovalni ravni, je imel Karlo Hmeljak. Prehod iz tehnično zahtevnega dvojca 470 na laser, kjer sta glavni prvini izkušnje in telesna moč, je bil za Hmeljaka pretežak. Zanj je bil velik uspeh že to, da se je uvrstil na OI. Posebna zgodba je ženski dvojec Tina Mrak-Teja Černe. To, da sta bili med najslabšimi v Weymouthu, me ni presenetilo, kot me tudi ni zaslepila kolajna na EP, kjer je bila, z nekaj izjemami, drugorazredna konkurenca. Dekleti že nekaj let nazadujeta. Posamezni prebliski tega niso spremenili. Teja je bila denimo precej uspešnejša s sestro Aljo. Čeprav smo ju v klubu in v strokovnem svetu zveze že pred leti opozarjali, da sta si izbrali prelahko pot, se na pripombe nista ozirali. Načina dela in razmišljanja nista želeli ali pa nista zmogli spremeniti. Šli sta svojo pot, posuto s »čokolatini«. Jadranje je zelo trd šport, v katerem je garanje večji del uspeha. Žbogar bi s svojo profesionalnostjo moral biti vzor vsem. Menim, da Mrakova in Černetova nimata tekmovalnih niti psihičnih zmogljivosti, da bi uspešno šli naprej in se približali deseterici, o kateri sicer veliko govorita. V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko bo denarja za šport čedalje manj, ga bo treba zelo racionalano trošiti. Bolje kot ga zapravljati za regate v Miamiju in drugih oddaljenih prizoriščih, ki ne prispevajo ničesar k napredku, ga je vlagati v prihodnost, predvsem pa v tiste posameznike in posadke, ki so resnično obetavni in sposobni doseči velike rezultate.