Previdno odmerjanje med paragrafi

Podatki o naraščajočem številu zastrupitev s travo potrjujejo nujnost sprejema zakona.

Objavljeno
14. november 2015 20.31
Brane Maselj, Nedelo
Brane Maselj, Nedelo
Čeprav so naši državni uradniki še neomajni v stališčih do konoplje, ki so jo že dolgo tega posadili v prvi razred najbolj nevarnih drog, se ta skromna, trdoživa rastlina skozi vse mogoče razpoke vztrajno prebija v družbeni mainstream. V dveh letih, odkar so Jaka Bitenc in njegova druščina kot prvi spravili v preddverje parlamenta predlog zakona o konoplji – in tam obstali – je zanimanje javnosti zanjo tudi zaradi njenih zdravilnih učinkov ves čas raslo.

Ker ni rože brez trna, je tudi pri konoplji njena blagodejna zdravilnost pobratena z vrtoglavo opojnostjo. Ločevanje učinkov zdravilnosti od omamljanja je bila čer, na kateri so nasedali sicer skromni poskusi legalizacije. Če je pred dvema letoma še velik del političnega telesa zavračal Bitenčev predlog zakona kot strup, je – tudi spričo pospešene dekriminalizacije in delne legalizacije trave v svetu – zdaj očitno že spoznal blagodejnost nabiranja volilnih glasov med vse glasnejšimi zagovorniki uživanja trave. Predlagani osnutek zakona o regulaciji konoplje, ki ga je te dni ponudil v javno obravnavo podmladek Socialnih demokratov, je previdno odmerjen v dveh različicah. Konzervativnejša se elegantno ogne problemu kanabisa kot droge in predlaga, da proizvodnjo konoplje in promet z njo prevzamejo lekarne z recepti in že uveljavljenim nadzorom. To se zdi smiselno, saj se je konoplja navsezadnje razrasla s črnega trga v vse pore zdravstva prav zaradi njene znova pripoznane zdravilnosti.

Druga, liberalnejša varianta poleg medicinske konoplje omogoča gojenje za rekreativno rabo tudi polnoletnim osebam in daje zakonsko podlago za delovanje socialnih klubov. Ti, le da v okvirih društvene dejavnosti, lahko delujejo že zdaj. Tudi proizvodnja, promet in posest prepovedanih drug so regulirani že zdaj. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami namreč dovoljuje tudi konopljo, če bo ta rasla v znanstvenoraziskovalne in učne namene. Potrebujete le podpis pristojnega ministra, toda celo v ZDA, kjer je, si predstavljamo, administracija bolj učinkovita kot naša, mora zdravnica, ki ima že vsa potrebna dovoljenja za poskusno zdravljenje z marihuano, čakati skoraj dve leti na zeleno luč.

Našim zdravnikom večinoma primanjkuje volje, časa in veselja za eksperimentiranje z zdravili na podlagi kanabisa. Moti jih, da vera v čudežno moč konoplje ogroža njihove uradne doktrine, pa tudi to, da prihajajo njihovi pacienti na preglede in tretmaje zadeti. Vse več jih potrebuje pomoč tudi zaradi predoziranja, oprostite, zastrupitve. Takšen izraz je v zvezi s predoziranjem s kanabisom namreč usvojila naša medicina. Pozelenitev – kakor preveliki vsebnosti kanabinoida THC pravijo na zahodu – se izraža z začasno paranojo, mogočim haluciniranjem, plitvim dihanjem, pospešenim srčnim utripom, slabostjo in lahko tudi z bruhanjem, vendar preide sama od sebe po nekaj urah. Za starejše, neizkušene bolnike, ki so zaužili hašiševo olje zaradi upanja v njegove zdravilne učinke, so to lahko zelo dolge ure. Takšnih bolnikov je, kot kažejo podatki toksikološke klinike na ljubljanskem kliničnem centru, čedalje več. Če je bila leta 2011 le ena zastrupitev s hašiševim oljem in leto pozneje dve in so leta 2013 poiskali pomoč štirje pacienti, je bilo lani takšnih zastrup­ljencev zaradi samozdravljenja, povprečno starih 47 let, že deset. Več kot 50 pa je bilo še takšnih, ki so se zastrupili z džojntom ali piškotki. Koliko ljudi je iskalo pomoč na svojih matičnih klinikah, ni znano.

Podatki o naraščajočem številu zastrupitev s travo in predvsem s hašiševim oljem pravzaprav potrjujejo nujnost sprejema zakona v obeh variantah. Osnutka utemeljujeta nujo po zakonski ureditvi konoplje z regulacijo velikega, zdaj nepreglednega, a dobro delujočega črnega trga. Toda, gledano iz perspektive državnih uradnikov, so novi podatki o zastrupitvah lahko tudi ovira za zakon. Vsakršna odprava prohibicije je v njihovih očeh pot v kaos. Tudi zato morda hitijo z uvajanjem sintetičnih zdravil na podlagi THC – v kratkem bodo menda odobrili še eno generično učinkovino –, s katerimi želijo medicino oborožiti z uradnimi farmacevtskimi zdravili, da bi zagovornikom konoplje izbili iz rok argument njene zdravilnosti.

Previdno polnjenje zakonskega gradiva z dvema odmerkoma je razumljivo. Celo blažja varianta pred­loga utegne biti trn v peti nasprotnikom, saj zagotovo vedo, da poteka pot do legalizacije marihuane prav prek njene medicinske rabe.