Dom in svet: Prostor svobode

Madžarski predsednik János Áder je v ponedeljek podpisal zakon o visokem šolstvu, uperjen proti zasebni ameriški Srednjeevropski univerzi sredi Budimpešte, večina jo pozna kot »Sorosevo univerzo.« Kontroverzni zakon postavlja neodvisni instituciji pogoje, ki jih ta ne more izpolniti: med drugim ustanovitev kampusa v Združenih državah v nestvarnem časovnem roku, sprejetje pravil, ki ogrožajo svobodo in avtonomijo raziskovalne ustanove, dogovor z ameriško vlado kot pogoj za podeljevanje madžarskih diplom. Akt ogroža obstoj najuglednejše in mednarodno najbolj priznane univerze na Madžarskem; to je prva vlada v Evropi, ki v 21. stoletju poskuša iz političnih razlogov zapreti univerzo.

Viktor Orbán je napadel še zadnjo preostalo trdnjavo liberalizma v svoji državi, ne prenese svobodnih institucij, ki so napoti njegovi vse večji politični dominaciji. Odkar se je leta 2010 vrnil na oblast, je prevzel popoln nadzor in si podredil vse, to je eksces (demokratičnega) procesa, v katerem vlada s prevlado politične večine (majorizacijo), to je majoritetni populizem. Uvrstil se je v klub Erdoğana in Putina, kos za kosom krči prostor svobode. Madžarska je čedalje bolj izolirana država, ujeta v močan tok samodestrukcije.

»Liberalec« je postala na Madžarskem bolj umazana beseda kakor »nacist« ali »komunist«, je komentirala znana filozofinja in sociologinja, 88-letna Ágnes Keller. Ohranila je afiniteto do domovine in se na stara leta, po političnem eksilu v Avstraliji in Združenih državah, vrnila na Madžarsko, ki do nje ni bila nikoli prijazna. V ozračju tridesetih let v judovskem getu je komaj ubežala deportaciji, zaradi izkušnje holokavsta in totalitarizma se je vedno spraševala o moralnosti in zlu, v času stalinistične Rákosijeve vladavine so ji oponašali protidržavno delovanje. Njene politične ideje je formirala madžarska revolucija leta 1956, takrat se je ovedela pomena akademske svobode in svobodne družbe.

Tačas pravi, da so njene izkušnje in znanje potrebni doma, zelo verjame v angažma intelektualcev in odpor državljanov, kot ena najbolj znanih madžarskih filozofinj je postala vodilna figura, ki svetu govori o Orbánovem državnem nacionalizmu in novi madžarski diktaturi.

Paradoks je, da vlada Viktorja Orbána, ki ima polna usta govorice o nacionalni obnovi, suverenizmu, identiteti in samobitnosti, ne spoštuje lastnih intelektualnih in kulturnih tradicij, ne spoštuje tega, zaradi česar je Madžarska zares velika. Ena od izstopajočih značilnosti Madžarske je bil vedno njen velikanski prispevek k intelektualnemu življenju Evrope. Svetovni kulturi je dala nadproporcionalno veliko glede na velikost, prav zato je štrlela iz povprečja. Ta vlada se ne zaveda, da sta prvi pogoj za ustvarjanje vselej svobodna družba in svobodna univerza, neodvisno intelektualno življenje, brez cenzure in brez restrikcij.

Težko je razumeti, da se je oblast lotila akademske svobode, da jo hoče uničiti samo zato, ker hoče absolutno, totalno prevlado. In vse bolj je opaziti, da madžarskega voditelja poganja predvsem strah. Režimi, kakršen je njegov, se vedno bojijo alternativnih, avtonomnih struktur.