Proti-slovja: Capitol, imamo problem

Si predstavljate, da najmanj dva ducata vseh ameriških tajnih služb, ki popolnoma obvladujejo »domovino in svet«, že mesece trdi, da so ruski hekerji zmanipulirali ameriške predsedniške volitve, z domnevno rusko pomočjo izvoljeni novi predsednik Donald Trump pa to kategorično zanika?

Pa komu to mar, bo porekel kdo. Fake news, fake svet, fake demokracija. Že, že, a problem še zdaleč ni le vprašanje, kdo ima prav, kdo laže in kje je resnica v tej novi kibernetsko-digitalni vojni vseh mogočih informacij in kontrainformacij, ki se pobijajo med seboj podobno, kot so se nekoč »špijoni in kontrašpijoni« v Bogartovi Casablanci. Neprimerno hujši problem je, ker so se zaradi kopičenja vseh teh nikoli do konca razjasnjenih laži in polresnic že začela podirati tudi desetletja smiselna razmerja med posameznimi družbenimi akterji. Kar zelo hitro uničuje tudi vsakršno zaupanje v demokracijo.

Kako, na primer, namerava novi ameriški predsednik, ki ima pod seboj tudi tajne službe, sploh še sodelovati z njimi, če jih še pred zaprisego postavlja na laž? In kako si domišlja brez pravih informacij dokazati, da ruski hekerji niso imeli nič z njegovo izvolitvijo? Morda kar s tvitom in v 140 znakih? Ker gre itak za nesramno, po možnosti še Hillaryjino medijsko izmišljotino, vredno »Goebbelsove propagande«, kot je Trump s svoje rame, kakor prhljaj, »odtvitnil« tudi drugi, domnevno še večji škandal zaradi prav tako domnevnih spolnih orgij v enem izmed Moskovskih hotelov, s katerim naj bi ga ruska »kgb« tudi držala v šahu. Kar seveda ni hec.

Če namreč drži samo delček namigovanj, potem bi utegnile imeti »neke tuje sile« v novi kibernetski tehnološki vojni podobno prednost, kot so jo pred desetletji imele z Lajko in Gagarinom pri osvajanju vesolja. In bi se lahko vmešavale celo v najbolj suverene odločitve ameriške demokracije. Kar ne bo brez posledice za ves svet. Kajti če ruskemu predsedniku Putinu, ki je dovolj pameten, da modro molči ob vseh zdrahah, ki si jih s Trumpovo izvolitvijo delajo Trump in Američani kar sami, že ni mogoče čestitati, ker so njegove tajne službe uspele izvoliti ameriškega predsednika po volji Kremlja, potem mu je brez dvoma mogoče čestitati, ker so »kibernetsko«, nevidno, na daljavo in celo brez »zelenih možičkov« izjemno učinkovito »sesule« zaupanje med Belo hišo, njenim novim stanovalcem in ameriškim političnim aparatom. Celo politiko, medije in Hollywood jim je mimogrede uspelo spreti.

In tega se ne seveda da popraviti tako, da novinarju neke tebi neljube televizije ne dovoliš postaviti neprijetnega vprašanja (še Putin si česa takega ne bi dovolil), ali da svetovno znano Meryl Streep, ker ti ob podelitvi Zlatega globusa pove nekaj krepkih, razglasiš za »tako ali tako precenjeno zvezdo«. S tako prazno in poniglavo politiko, v kateri niti evropski partnerji, ki so ta teden ob prvi resni tiskovni konferenci novega predsednika željno čakali na vsaj en resnejši namig od predvolilnih neumnosti, ni mogoče doseči ničesar. Pa naj je novi ameriški predsedniški blefer, ki ne zaupa ničemur in nikomur (razen sebi), to že dojel, ali pa mu nikoli ne bo uspelo. Ne le Američani in Capitol, tudi svet, ki bi v vse bolj nori kibernetsko-politični zmedi populizma in pragmatizma nujno potreboval kar se da premišljeno in pametno vodenje, utegne imeti zato še resne probleme.