Proti-slovja: Čas velikih tem

Morda je bilo krivo morje luči in lučkic, ki so v teh dneh veselo kurile energijo, mogoče pa se je bruseljskim birokratom posvetilo že prej. Na primer ob predlanski direktivi o zamenjavi starih, dobrih, predvsem pa poceni Edisonovih žarnic z »evrosijalkami«, ki se je izkazala za popoln strel v prazno. Naj bo tako ali drugače, razsvetlitev je tu in nova Junckerjeva komisija napoveduje, da se s takimi drobnarijami ne misli več ukvarjati. Časi so preresni in zahtevajo resnejše teme.

Nič več evropskih direktiv o višini petk pri frizerskih ortopedskih čevljih, o skupnih standardih za »protisončno« zaščito gradbenih delavcev, o največji dovoljeni moči sesalcev za prah, kavnih mlinčkov in sušilnikov za lase, zaradi česar je seznam skupnih evropskih predpisov debelejši od Tolstojeve Vojne in miru. Članice bodo morale po novem kar same poskrbeti za boljšo delovno zakonodajo, večjo zaščito pri delu in učinkovitejše varčevanje z energijo. Katastrofa z varčnimi žarnicami, ki je komisijo stala več političnega kapitala, kot je bilo prihranka energije (če je sploh bil?), je bila dovolj poučna. Juncker Evropejcev zato ne misli več moriti s takimi birokratskimi malenkostmi, tiste prave teme, pri katerih se veliki kapital ne pusti ugnati v kozji rog, države pa še kar ščitijo svoje nacionalne interese, pa puščati ob strani.

Letos bo vse drugače. Direktiv bo bistveno manj, bodo pa zato pomembnejše. Kdo si bo v Bruslju prvi upal vzeti v roke svinčnik in za začetek prečrtati vsaj tiste največje neumnosti, ki jih je Evropa v minulih desetletjih sprejela, še ni povsem jasno. Čeprav odgovor ni tako preprost, kot se zdi na prvi pogled. Določeni predpisi so nekomu morali ustrezati, sicer ne bi bili sprejeti. Če ne zaradi drugega, pa zato, da so si nekateri dovolj močni akterji uspeli zagotoviti ali obdržati prednosti na skupnem evropskem trgu. Tudi znamenite »evrokumarice« niso kar tako padle z neba.

Zelo zanimivo bo zato spremljati, kako se bo Junckerjeva komisija lotila obljubljenih velikih tem, ki, podobno kot okolje ali energetika, res zadevajo vse Evropejce. Kako bo, na primer, močni nemški kemični industriji vsilila francoske kmetijsko-vinarske okoljske standarde, po Fukušimi prestrašenim »nejedrskim« Nemcem pa francosko jedrsko malomarnost pri upravljanju na desetine za Francijo pomembnih jedrskih elektrarn. Kar je le eden izmed primerov.

Ker je vsak začetek težak, bo najbrž treba še malo potrpeti. Zato smo v EU 1. januarja dobili direktivo o ventilčkih na avtomobilskih pnevmatikah, s katero bo morala avtomobilska industrija poskrbeti, da bo vsak voznik ves čas vožnje na posebnem ekrančku videl, koliko ima, po domače rečeno, napumpane gume. Kar je izjemno pomembno tako za obrabo pnevmatik kot za varnost vožnje, porabo energije in varovanje okolja. Debelina podplata pri moških čevljih in višina petk pri ženskih, čeprav tudi vpliva na varnost vožnje, še ne bo poenotena. Bodo pa zato jedilniki v restavracijah (druga letošnja novost) obvezno obogateni s seznamom vseh alergenov v hrani, kar je, če nič drugega, vsekakor mogoče razumeti kot velik prispevek bruseljske birokracije k »zniževanju debelostnega standarda« Evropejcev.