Proti-slovja: Cena »plana B«

Evropa bi lahko brez večjih težav vsaj začasno sprejela vse begunce. Če jih je lani, merjeno na palec, prišlo približno milijon, za petstomilijonsko skupnost to pomeni komaj 0,2 odstotka vsega prebivalstva.

Ostanimo še malo pri številkah, ki jih Evropa ponavadi razume bolje od humanosti, solidarnosti, enakopravne delitve bremen in skupnega odločanja, na čemer vse naj bi bila utemeljena. Avstrijci so ob zelo ostri in po evropskih pravilih celo sporni solistični zapori svoje južne meje izračunali, koliko beguncev so v prihodnje še pripravljeni sprejeti, ne da bi to državi povzročalo večje težave. Določili so 1,5 odstotka glede na število prebivalstva. Za polmilijardno Evropo bi tak odstotek, četudi je za humanitarno krizo zelo ozkosrčno odmerjen, pomenil 7 do 8 milijonov beguncev.

Toda ne. Evropa, ki se ne zmore več dogovoriti o praktično ničemer skupnem, se je odločila drugače. Za »plan B«. Torej za nacionalna soliranja, ki vodijo naravnost v katastrofo. Tudi v finančno. Pragmatični Nemci so že izračunali nekaj elementov. Predvsem zato, seveda, da bi bilo tudi njim bolj jasno, kaj bi sledilo, če bi tudi sami zaprli meje. Zadeve so namreč predvidljive. Za Avstrijo bo mejo zaprla Slovenija, za njo Hrvaška, Srbija.... in tako naprej vse do Grčije, ki bo tista zadnja domina, na katero bo padlo vse. Popoln kaos v že tako razsuti državi je torej programiran. Kar pa, tudi v primeru, če EU žrtvuje Grčijo (kar je v finančni krizi enkrat že poskušala), seveda ne bo rešilo begunskega problema. Begunci bodo, kot vedno, našli druge poti. In bo treba zapirati vedno nove meje.

Na vprašanje, ali je to v današnji Evropi sploh mogoče, je odgovor jasen. Ni mogoče. Za več kot nekaj dni ne. Razen z berlinskim zidom in samostrelnimi avtomati. Edina logična posledica »plana B« je torej močno poostren nadzor na vseh mejnih prehodih. Tudi na avtocestnih, prek katerih pa gre kar 70 odstotkov vsega evropskega tovornega prometa. Samo nemške avtoprevoznike bodo povečani zastoji po izračunih zunanjetrgovinske zbornice stali več kot tri milijarde evrov, celotna gospodarska škoda pa gre v desetine milijard. Kajti danes večina evropskih podjetij že posluje brez skladišč in po načelu »just in time«. Dejansko škodo, če se vse to blago in sestavni deli, ki so ves čas v prometu, ustavi, je zato praktično nemogoče izračunati. Jasno pa je, da bodo priprte meje najbolj prizadele predvsem izvozna gospodarstva manjših in pretežno izvoznih evropskih držav, med kakršne sodi tudi Slovenija. Begunskega vala, ki bo zaradi teh zapor tudi v Evropi le še dodatno podžgal tihotapljenje ljudi, pa to ne bo ustavilo.

Za Evropo bi bilo torej veliko ceneje in bolj gospodarno, če res noče razumeti nobenih drugih humanističnih, političnih, schengenskih, zgodovinskih in vseh ostalih opozoril, če begunce začne kar s čarterskimi letali iz Turčije direktno voziti v različne evropske prestolnice. Tam naj potem odberejo tiste, ki imajo pravico ostati, vse ostale pa naj letala odpeljejo nazaj. Beguncem bi prihranili trpljenje, državam nikakor ne majhne stroške, ki nastajajo tudi z ograjevanjem, hranjenjem in neštetokratnim premeščanjem nesrečnikov, pa še sredozemskim tihotapcem bi mimogrede pokvarili milijarden posel. Bodimo do konca cinični. Računica se ekonomsko izide. Evropi pa bi vsaj za silo morda še lahko ohranila obraz.