Proti-slovja: Črna dama, rdeči fant
sob, 20.01.2018, 10:00
Proti-slovja: Črna dama, rdeči fant
Tudi če nemški kanclerki uspe sestaviti veliko koalicijo, je »obdobja Merkel« nepreklicno konec.
Nemški povolilni koalicijski poker, ki za urejeno državo, kot je Nemčija, traja že predolge štiri mesece, z jutrišnjim odločanjem socialdemokratov v nekdanji prestolnici Bonn vstopa v drugo, odločilno fazo. Karte so razdeljene, iz talona jih ni več mogoče jemati, stave so na mizi, blefiranja je konec.

Do zdaj ga je bilo za spodobno evropsko državo in najmočnejšo evropsko političarko, kot pravijo Angeli Merkel, tako ali tako že preveč. Najprej s samim volilnim izidom. Se je kdo v resnici vprašal, kaj so nemški volivci septembra sporočili prav tem trem velikim strankam, CDU/CSU in SPD, ki so že pred tem vladale v »veliki koaliciji«, zdaj pa jo po sili razmer sestavljajo še enkrat? Vse so na volitvah krepko izgubile glasove, v parlament pa so se na ta račun znova prebili liberalci (FDP) in prvič po vojni tudi skrajno desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD). Ne črni (Angela Merkel) ne rdeči (Martin Schulz), zato ne zmorejo več sestaviti za nemške politične razmere »naravne« vladajoče koalicije, kar pomeni, da se je država znašla v politični krizi, čeprav vsi trdijo, da je ni.

Drugi blef je bil, ko primadona Merklova, ki nikakor ni hotela vladati z manjšinsko vlado, socialdemokrati pa so hoteli v opozicijo, ni zmogla sestaviti tako imenovane jamajške koalicije, in so za propad pogajanj nato obtožili liberalce (FDP). Oprostite, mar ni spodletelo mandatarki Merklovi? Tretji blef je bil, ko so v imenu stabilnosti in državotvornosti v pogajanja o ponovni veliki koaliciji dobesedno z nožem na vratu prisilili socialdemokrate, ki jih bodo v primeru, če pogajanja propadejo, vsi po vrsti obdolžili krivde. Njih, ne Merklove in njenih napak. In četrti blef je, delati se, kot da se v primeru, če kanclerki vendarle uspe sestaviti veliko koalicijo, v Nemčiji ne bo nič spremenilo, in da bo v nemškem in evropskem merilu tudi v prihodnje lahko vladala tako, kot je do zdaj.

Ne bo držalo. Že to, da bodo skrajni desničarji v nemškem bundestagu kot tretja najmočnejša stranka prvič po vojni in po vseh veljavnih parlamentarnih pravilih avtomatično postali prvaki opozicije, in jim bodo s tem pripadle vse ustrezne nadzorne funkcije v različnih odborih in komisijah, bo spremenilo marsikaj.

Obdobje kanclerke Merklove, tudi če jutri dobi soglasje socialdemokratov in bo enkrat do velike noči sestavila novo vlado, se nepreklicno izteka. V marsičem tudi zato, ker je podobno kot veliki združitveni kancer Helmut Kohl »pozabila« poskrbeti, da bi v njeni senci zraslo kaj primernega za prihodnji razvoj stranke, in ker v politiki, naj bo še tako hvaljena, nič ni večno.

To seveda ne bo ostalo brez posledic za Evropo, ki se je lani sicer uspela ubraniti pred najhujšimi desničarskimi populisti in populistkami vrste Marine le Pen, ki pa jo tisti pravi evropski politični poker med novimi in starimi evropskimi silami, brez katerih bo težko ohraniti izvorne evropske ideje in EU, v resnici prav tako šele čaka. Razen seveda, če kdo ne misli, da so mladi in ambiciozni evropski »salieriji« Macronovega ali Kurzevega kova, ki vse bolj silijo v ospredje, za kaj takega že dovolj.



Proti-slovja: Črna dama, rdeči fant

Angela Merkel in Martin Schulz. Foto: AP Pictures

Prijavi sovražni govor