Tiskane izdaje
Strah se širi po Evropi. Strah pred »povsem nepredvidljivimi varnostnimi razmerami«, kot se temu reče v bruseljski latovščini. Po eni stran zanj skrbi ruski predsednik Vladimir Putin, ki z latentnim nadaljevanjem ukrajinske krize Evropo in Nato drži v šahu, da lažje »upravlja« s sirsko krizo, po drugi strani so tu begunci in vse z njimi povezane krize, za povrh pa je Evropa z Donaldom Trumpom dobila še novega, povsem nepredvidljivega čezatlantskega partnerja, za katerega nihče, niti Američani sami, ne ve, kam in kako se bo obrnil, ko bo januarja postal predsednik.
»Živimo v zelo nemirnih časih, krize in konflikti se množijo in vse bolj pritiskajo tudi na Evropo,« so ta teden, pred dvodnevnim hamburškim zasedanjem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v skupnem pozivu k nujni oživitvi te edine vseevropske varnostne organizacije zapisali zunanji ministri Nemčije, Avstrije in Italije. Trojka, ki jo ta čas vodi v Ovse predsedujoči Frank-Walter Steinmeier, ob njem pa sta še Sebastian Kurz in Paolo Gentiloni, je namreč prepričana, da se na staro celino po desetletjih ležernosti in neukvarjanja z varnostnimi problemi vrača »celo vprašanje vojne in miru«, in da se zato »na novo odpirajo nekatera ključna vprašanja evropske mirovne in varnostne arhitekture, ki so se nam desetletja zdela samoumevno rešena«.
Če upoštevamo, da gre za diplomate, ki znajo besede zavijati v celofan, so to kar resna opozorila. Posredno jih potrjuje ta teden objavljena študija stockholmskega mirovnega inštituta Sipri, ki po nekaj letih zatišja napoveduje nov trend oboroževanja, opozorilom v prid govori nova strategija evropske zunanje in varnostne politike, ki jo je prejšnji mesec predstavila visoka evropska predstavnica Federica Mogherini in naj bi jo evropski ministri skupaj s predlogi za oblikovanje tesneje povezane evropske vojske obravnavali še pred koncem leta, po svoje pa je za dokaz, kako hitro se v Evropi spreminjajo varnostne razmere, ta teden poskrbelo tudi dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov 57. članic Ovse v Hamburgu.
Ovse, ta še včeraj od vseh pozabljena organizacija, ki je naslednica leta 1975 v Helsinkih ustanovljene Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (Kvse), se očitno vrača na evropsko prizorišče in na lepem dobiva svoj nekdanji pomen. Če nič drugega, spet postaja nekakšen forum, kjer je dogovarjanje sploh še mogoče. Zunanja ministra Rusije in ZDA, Sergej Lavrov in John Kerry, sta se namreč prav v Hamburgu, ob robu zasedanja Ovse, lahko dogovarjala o Alepu. Čeprav se nista nič dogovorila, sta po vseh blokadah v varnostnem svetu ZN, kjer sta Rusija in Kitajska ta teden z vetom ustavili predlog o premirju v Alepu, za to dobila vsaj primeren prostor in priložnost.
Kot da bi se vračali časi, ko bo treba znova iskati take skupne forume in kanale, kjer bo dogovarjanje sploh še mogoče, in kot da utegnejo Evropi navsezadnje celo koristiti izkušnje z že zdavnaj pozabljeno Kvse. Ta je bila namreč pred štiridesetimi leti na vrhuncu hladne vojne ustanovljena prav zato, da bi takrat povsem sprta vojaška bloka sploh še lahko medsebojno komunicirala. Daleč smo zabredli v zadnjega četrt stoletja. Sploh kdo še ve, zakaj je padel berlinski zid?
