Ta teden je »odletel« še eden Trumpovih mož. In to ne kdorsigabodi, ampak sam šef Zveznega preiskovalnega urada (FBI) James Comey. Da bi bila mera polna, tudi ni bil odstavljen kadarkoli, ampak tik pred obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.
Trump očitno res dela, kot da bi bil ruski agent. Zaradi govoric, da so ruski hekerji »zrežirali« ameriške volitve, je v stotih dneh po izvolitvi odstavil že toliko sprva zvestih sodelavcev in zasejal toliko nezaupanja v sam vrh ameriške administracije, da nekateri govorijo že kar o ustavni krizi. Sam Putin, če bi ga res nastavil, si ne bi mogel želeti česa boljšega. Za povrh se neizkušeni novi predsednik, namesto da bi prvi dan, ko je sedel v Belo hišo, odpravil vsak sum o »ruskih mrežah«, s svojim hitrim jezikom in še hitrejšimi tviti samo še bolj zapleta vanje.
Primer Comey je tipičen. Šef zvezne policije, torej prvi varuh reda in miru v državi, naj bi bil odstavljen, »ker je slabo delal« je v sredo najprej tvitnil Trump. Ves čas, ali šele zdaj, ko naj bi se zaradi Comeyevih preiskav »ruske lovke« začele ovijati tudi okrog nog predsednikovega zeta in svetovalca Jareda Kushnerja, kot so spraševali mediji in kot je bilo že naslednji dan v intervjuju za NBC razumeti tudi Trumpov stavek: »Veste kaj, rekel sem si, zgodba o Trumpu in Rusih je izmišljena, zato jo je treba končati.«
Zanimivo, da prav na dan, ko so v Washingtonu pričakovali starosto svetovne diplomacije in z vsemi »žavbami« namazanega ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, zaradi katerega se je predsednik Trump potem do te mere raznežil, da je v kamere blebetal, kako »zelo, zelo dobro srečanje« da je imel z njim in kako »resnično, resnično, resnično pozitivne stvari se dogajajo v Siriji«. O Jamesu Comeyu, Stevu Bannonu, Michaelu Flynnu in plejadi ljudi, ki naj bi jih moral kot predsednik z najvišjih položajev odpustiti zaradi tako ali drugače sumljivih povezav z Rusijo, pa nobene. Čeprav ZDA in Trumpovo administracijo prav ta nikoli razjasnjena in skrajno skrivnostna »ruska kibernetska nevarnost« (Putin je pa res sila) ogroža veliko bolj od ruskih raket. Kadrovsko in moralno ju razžira od znotraj.
Stari diplomatski maček Lavrov je bil seveda dovolj moder, da med obiskom ni po nepotrebnem dregal v to ameriško demokracijo in Trumpovo »rusofobijo«, zaradi katere kot po tekočem traku letijo šefi tajnih služb, zvezne policije, nacionalne varnosti, generali, sodniki, diplomati... Zadovoljil se je s pohvalo, kako razveseljivo da je ravnanje Trumpove administracije, ki se je »dobro lotila posla« in si želi »naš dialog osvoboditi predsodkov, značilnih za obdobje Obamove vlade«. Zakaj bi človek grajal nasprotnika, če sam od sebe dela, kar je prav.
A na tiskovni konferenci v ruskem veleposlaništvu tudi tako seriozen diplomat, kot je Lavrov, ni več zmogel prikriti sarkazma in celo posmeha do gostitelja. Na vprašanje, ali so Rusi res vplivali na ameriške volitve, je odgovoril, »da si nikoli ni mislil, da bo moral kadar koli odgovarjati na tako vprašanje, še zlasti ne v ZDA z njihovo veličastno razvito demokracijo in političnim sistemom«. Amerika se »sama ponižuje že s tem«, je pikro dodal, »da sploh razmišlja v takih kategorijah«.
Tiskane izdaje
