Proti-slovja: Troti v časih terorizma

Kaj pa žrtve onega drugega, menda demokratičnega »boga«, ki ni nič manj okruten?

Objavljeno
20. november 2015 18.09
TOPSHOTS-FRANCE-ATTACKS
Damijan Slabe, zunanja politika
Damijan Slabe, zunanja politika
Pariški teroristični napadi, po katerih sta Francija, na njeno pobudo pa neverjetno hitro tudi celotna Evropska unija razglasili, da smo v vojni z uradno neobstoječo »Islamsko državo«, nedvoumno kažejo, da res že živimo v času nekakšnih novih, »asimetričnih vojn«, kot jim pravijo. Temu primerno »asimetrično« očitno štejemo tudi žrtve.

Da ne bo pomote – vsak poblazneli teroristični napad, ki zahteva človeška življenja, je katastrofa. Logično je, da se nanj odzovemo tudi s čustvi. Vseeno pa je malce težje razložiti, zakaj je 130 pariških žrtev razlog za vsesvetovni preplah in vojno napoved polmilijardne Evrope razkropljenim džihadistom, ki imajo za povrh še francoske ali belgijske (torej evropske) potne liste, medtem ko je 224 ruskih in ukrajinskih turistov, ki jih je nad Sinajem prav tako ubila eksplozija, ki jo je podtaknila »Islamska država«, zgolj tema za razglabljanja o varnosti na bližnjevzhodnih letališčih. Če tako rekoč hkrati s pariškimi napadi izvedenega terorističnega pokola v Bejrutu niti ne štejemo.

Nekaj mora biti narobe s to našo »asimetrično geopolitiko čustev«, je zapisal profesor Rudi Rizman. Toliko bolj, če pri tem brezsrčnem razvrščanju žrtev na uboge »naše« in koga briga »njihove«, hote pozabljamo, da se je po ameriškem 11. septembru ogromna večina terorističnih napadov z daleč največjim številom mrtvih zgodila v tako imenovanem tretjem muslimanskem svetu. Jih kdo prešteva? Je morda kdo na Zahodu k tej vse bolj nori »asimetrični« vojni brez vseh pravil pripravljen prišteti tudi žrtve ameriških brezpilotnih letal, ki neumorno pobijajo po Afganistanu, Pakistanu, Jemnu, Afriki? Tudi žrtve »trotov«, kot jim pravijo, gredo namreč v tisoče. Na muslimanski, torej na »njihovi« strani. In povzročene so z enakim, če ne za Zahod, ki toliko da na demokracijo, človekove pravice in pravno državo, še veliko bolj grozljivim in pritiskom na gumb, kot je samorazstrelitev džihadističnega fanatika.

Po podatkih Urada preiskovalnih novinarjev je bilo v napadih ameriških brezpilotnih letal do septembra letos ubitih 2.489 do 3.989 ljudi, od tega 423 do 965 civilistov in 172 do 207 otrok. Ranjenih pa je bilo skupaj skoraj 2000 večinoma nedolžnih ljudi. »Troti«, ki so zaradi učinkovitosti pri demokratu Obami zelo priljubljeno orožje, naj bi namreč po nekaterih podatkih v vseh svojih napadih ubili skoraj 90 odstotkov ljudi, ki sploh niso bili tarča napada. Kdor se gre vojne na tak način, pravijo nasprotniki tovrstnega izvensodnega, dejansko pa maščevano-terorističnega pobijanja ljudi, se nima pravice pritoževati, da se mu muslimanski skrajneži maščujejo s samomorilskimi napadi.

Terorizem je bil od nekdaj produkt časa. Tako je bilo v sedemdesetih letih, ko ga je Evropa »izumila«, in so se v od vseh pozabljenih evropskih predmestjih rojevale raznobarvne teroristične »brigade«, ki so pobijale velike industrijalce, in tako je tudi danes. Le da je svet medtem postal globalna vas, v kateri se krivice internacionalizirajo in tudi vse bolj potencirajo. Časov pa, če je to komu prav ali ne, že dolgo ne diktirajo več demokratično izvoljeni politiki, ampak vse bolj brezsrčne multinacionalke in en odstotek tistih, ki posedujejo že 99 odstotkov svetovnega bogastva. In njihov »bog« ni nič manj krut od Alaha.