Radikalni islamisti in ultranacionalisti

Andrej Fursov na Ruski akademiji znanosti proučuje globalno bitko za vpliv, surovine in informacije. Trenutno je aktualna predvsem njegova teza, da je ukrajinska kriza maščevanje Združenih držav Amerike za sirsko krizo. Leta 2013 je imel Washington že določen datum posredovanja v Siriji, a so ga morali zaradi ruskih pritiskov odpovedati.

ZDA je v Ukrajini stavila predvsem na ukrajinske ultranacionaliste, ki so se med vojno vihro še okrepili, v Siriji so jim kot orodje za uresničevanje geopolitičnih ciljev prav prišli radikalni islamisti, ki so se med vojno prav tako vsevprek razširili. »Države morajo nehati uporabljati teroristične skupine za dosego svojih ciljev, kot je, denimo, sprememba režima,« je v torek opozoril ruski predsednik Vladimir Putin.

V Rusiji že od leta 2013 svarijo pred Islamsko državo, o kateri pravijo, da je proizvod Zahoda, ki ga uporabljajo za destabilizacijo držav, v katerih se upirajo njihovemu diktatu. Da so v Washingtonu že pred leti predvideli nastanek Islamske države na vzhodu Sirije in nevarnost njene širitve v Irak, razkriva celo tajni dokument ameriške vojaške obveščevalne službe iz leta 2012, katerega objavo je po sodni poti dosegla ameriška civilnodružbena organizacija Judical Watch.

Sirski predsednik Bašar al Asad je trenutno edina sila, ki se bojuje proti Islamski državi, vendar ZDA še vedno vztrajajo pri njegovem odstopu, kar onemogoča vsakršna pogajanja. V domovini še vedno uživa kar 70-odstotno podporo, čeprav je že štiri leta podvržen strašni demonizaciji. Tudi s popolnoma nekritičnim pripisovanjem krivde za kemične napade na civiliste, za katere Pulitzerjev nagrajenec Seymour Hersh, natančna analiza uglednega Massachusetts Institute of Technology (MIT) in ne nazadnje tudi nekdanja preiskovalka Haaškega sodišča Carla del Ponte dokazujejo, da so delo sirskih upornikov, ki naj bi tako poskušali izzvati »humanitarno intervencijo«.

Tudi zahteva po Asadovem odstopu je najbrž samo pretveza, da se vojna nadaljuje. Podobno »funkcijo« ima v Ukrajini mirovni sporazum iz Minska II, ki ga je ukrajinska stran podpisala s figo v žepu. Požrla je obljubo o posebnem statusu Donbasa, ukrajinska vojska pa je le izjemoma nehala obstreljevati Doneck in Lugansk.

V Rusiji so prepričani, da Washington ni zainteresiran niti za mirno rešitev ukrajinskega niti sirskega konflikta, zato krivdo za njegovo nadaljevanje prelaga na Rusijo. S prozornimi propagandnimi triki, kot so svarila pred neizogibno rusko invazijo na Ukrajino in zdaj še Sirijo.

Vojna v Ukrajini je ustvarila milijon beguncev, ki so zatočišče našli večinoma v Rusiji. Ker niso potrkali na njena vrata, je državljanska vojna v Ukrajini Evropsko unijo vznemirila precej manj kot državljanska vojna v Siriji. Ta je ustvarila štiri milijone beguncev ter deset milijonov notranje razseljenih oseb, ki se utegnejo v begu pred teroristi v množičnem eksodusu spet zateči v Evropo.

Če bi že prej prisluhnili ruskim opozorilom o grožnji Islamske države, stvari ne bi prišle tako daleč.