Rdeča črta
sre, 29.11.2017, 10:00
Rdeča črta
Nenadoma je v Evropi veliko rdečih črt in malo novih obzorij.
Dilemo je mogoče zasukati tudi drugače: je kje kaj optimističnega v povolilnem dogajanju in politični krizi v Nemčiji? Vedno sta bili problematični prevelika nemška moč in njeno obvladovanje evropske celine − je zdaj postala francosko-nemška dvojica nekoliko bolj uravnotežena? Kaj pomeni politično močnejša Francija in zdajšnja, politično šibkejša Nemčija, čeprav ekonomsko zelo močna in dominantna v Evropski uniji? Kaj prinaša v razmerje partneric na obeh straneh Rena in kako spreminja relacije v sedemindvajseterici, reformne načrte v EU?

Težko je najti karkoli spodbudnega, vase zazrta Nemčija ne koristi Evropi. Morda je Emmanuel Macron hipoma videti močnejši, toda njegova verodostojnost je povezana s francosko-nemškim motorjem, ključni del tega je tesno sodelovanje s kanclerko Angelo Merkel. Francoske vizije brez nemškega strinjanja ne pomenijo nič, predsednik z visokoletečimi načrti lahko ostane sam. Nenadoma je v Evropi in njeni prihodnosti videti veliko problematičnih rdečih črt in malo novih obzorij. Kaj pa če je prihodnost Evropske unije to, da nima prihodnosti, kot piše Ivan Krastev, eden vodilnih evropskih mislecev.

Od pomiritve med Nemčijo in Francijo v petdesetih in šestdesetih letih njuno razmerje izstopa po pomembnosti. Na začetku so ga oblikovale emocije, danes ga narekuje racionalizem. Ena in druga država sta komplementarni: Francija ima demografsko in vojaško moč, Nemčija močno ekonomijo in industrijo. Druga drugo zelo potrebujeta, sodelovanje je nujnost za obe – in za vse. Evropsko unijo, ki se v zadnjem desetletju nenehno pomika od ene krize do druge, pa je v trenutku, ko so se razmere zazdele rahlo spodbudnejše, presenetila šibka, nestabilna Nemčija. Kanclerka se je znašla ponižana, čeprav odločena, da bo ostala. Pa vendar se je že začelo obdobje po Angeli Merkel, njen čas se je končal s septembrskim volilnim rezultatom. Videti je popolnoma brez idej, mogoče ji bo kljub temu uspelo sestaviti koalicijo. Mogoče tudi ne. Je kot strupena črna vdova. Ena od časopisnih karikatur je te dni upodobila socialdemokratsko stranko kot prestrašeno miš, ki se skriva v luknji, in kanclerko kot prežečo mačko, ki potrpežljivo čaka s pripravljenim nožem in vilicami.

Ne glede na aktualne nemške napovedi o pomenu evropske politike in reformi gospodarske in denarne unije ostaja vprašanje, ali bo Berlinu uspelo oblikovati vlado, ki bo počela velike reči s Francijo, ki bo pripravljena na véliki dogovor med Merklovo in Macronom. Ostaja temeljna strukturna dilema, kako naj gre Evropska unija naprej. Oziroma kot piše Timothy Garton Ash: »Zdaj pričakujemo od Nemčije več kot od samih sebe.«

Dogajanje v Nemčiji je simptomatično, zdaj vemo, niti stabilno središče Evrope ni več odporno na skrajnodesničarski nacionalizem. V Evropi je nastal nemir, že sam dolgi proces sestavljanja vlade je zamajal nemški vpliv v Bruslju. Nadaljnja kriza bi lahko imela geopolitične posledice za evrsko območje. Macronova rokavica in precizni časovni okvir predsednika evropskega sveta Donalda Tuska nervozno terjata odgovor o ekonomski integraciji držav z evrom oziroma fiskalni uniji. Pričakovati je bilo, da bo to tema vrha Evropske unije v sredini decembra, brez vlade v Nemčiji to nima nobenega smisla.

Rdeča črta

Od Nemčije pričakujemo več kot od samih sebe, pravi Timothy Garton Ash. Foto: AFP/John MACDOUGALL

Prijavi sovražni govor