S totega konca: Bedni Zorro

A ni tako, da bi moral zakrinkani maščevalec Zorro varovati revne in zatirane pred raznimi samodržci? Kajpada! A kaj, za vraga, potemtakem počne totokončevski Zorro alias naš Andrej, ki se je za letošnjega pusta hrusta tako lepo našemil v junaka z očesno masko? Ravno obratno! Zeza narod! Namesto da bi najbolj ubogim dal, jim jemlje.

Klinc pa takšen Zorro. S tisto črno masko lahko od zdaj naprej skače le še po svoji dnevni sobi. Še na vrt naj ne hodi, ker mu lahko kakšen razjarjen sosed v tem predbožičnem času v glavo zaluča novoletni okrasek. Kajti tako, kot je svoje volivce žejne peljal čez vodo radbibilzorro, totokončevskega življa že dolgo ni nihče nategnil. Za njegovo početje človeku preprosto zmanjka spodobnih besed. Še pred dvema mesecema je svojim vernikom obljubljal svetlo prihodnost, danes pa po njih, meni nič tebi nič, že udriha s kolom. Jasno, volitve so za nami in štiriletno gretje udobnega foteljčka ter pohajkovanje sem in tja na naše stroške je zagotovljeno. Da hormonov sreče, ki se pretakajo po njegovem telesu zaradi te lepe funkcije, v kateri očitno zelo uživa, sploh ne omenjamo.

Najbrž ga ni meščana, ki bi našemu Andreju še verjel, da v predvolilnem času ni vedel za finančno brezno v mestni blagajni. Seveda je vedel, zdaj se pa dela ubogega. Če tega po kakšnem čudežu res ni vedel ali pa mu niso bile znane vse razsežnosti problema, potem pa ... Bog nam pomagaj. Kajti takšnega šefa res ne potrebujemo. Če ne ve, koliko ima v denarnici, naj to lepo prizna in se dostojanstveno umakne. Ako je to v danih razmerah sploh še možno.

Povsem nesprejemljivo je, da je v petek ljudem skrušeno pognal strah v kosti, čez vikend pa izbrskal nekaj drobiža, to objavil na fejsbuku in se trkal po prsih, misleč, kakšen rešitelj je. Slab. In pika. Le predstavljajte si stisko ljudi, ki so imeli tri dni v glavi samo eno misel: Kako bodo preživeli? Bodo še dobili brezplačen topel obrok? Bodo matere z otroki vred vrgli iz materinskega doma?

Posvečeni na to očitno niso pomislili, preden so napol v tajnosti, piarovsko povsem nespretno, celo brez uradnega vabila sedmi sili po elektronski pošti, obelodanili luknjo v občinskih fianancah. Pa bi se prekleto dobro morali zavedati, da so v tistem trenutku z verige spustili hudiča.

Da so zdaj izbrskali slabega pol milijona za socialo, je pomembno izključno le še zaradi golega preživetja. Najbolj razjarjene so sicer nekoliko pomirili, problema pa še zdaleč niso rešili. Saj denarja niso našli v kakšni pozabljeni kuverti v notranjem žepu plašča, marveč so enemu vzeli in drugemu dali. Razen če je vse skupaj le igra in se bo naš Andrej zdaj prelevil v četrtega dobrega decembrskega moža in bo iz kakega skrivnega koša začel deliti bonbončke. A po tej polomiji mu bodo nasedli le še popolni naivneži.