S totega konca: Flaša z baterijo

Morda bo medbožičnimi darili prava uspešnica Vinmarjeva buteljka, zapakirana s kitajsko baterijo.

Objavljeno
02. oktober 2014 16.41
24. september 2014 - Maribor - Vinagova klet - novinarska konferenca Mestne občine Maribor ob ponovnem odprtju Vinagove kleti, na kateri bodo sodelovali mariborski župan Andrej Fištravec, direktor podjetja Vinmar Harm Jan Prins in direktorica Zavoda
Miha Rubin, Maribor
Miha Rubin, Maribor
Kaj imata skupnega proizvodnja vina in baterij? Hm, na prvi pogled nič kaj dosti, a če se malce poglobimo v vprašanje, je mogoče priti do kakšnega globokoumnega sklepa. Ne nazadnje vinsko steklenico in baterijo povezuje to, da od nobene ni koristi, če sta prazni. Seveda pa na totem koncu, kjer ima vinarstvo korenine že v prazgodovini, izdelava baterij pa naj bi se kmalu začela, lahko najdemo še kakšno stično točko. Lastniško in kapitalsko, denimo.

Velik del premoženja potopljenega mariborskega vinarja Vinaga ima zdaj v rokah Vinmar, lastništvo tega podjetja, ki je znova odprlo znamenito Vinagovo klet, pa si delijo Nizozemec, Tajvanec, Kitajec in Japonka. Zlasti zadnji je toti konec očitno prirasel k srcu, saj je gospa iz dežele vzhajajočega sonca tudi lastnica »mariborske« družbe Shihlien Apes, ta pa zdaj išče delavce za tovarno baterijskih sistemov, ki naj bi jo v Mariboru odprli vlagatelji iz kitajske družbe Shihlien Apex Huaian Technology. Tako pri oživljanju Vinaga kot zagonu tovarne baterij je torej v ozadju azijski kapital in vsaj v enem primeru bo iz njega že nastalo nekaj žlahtnega – žlahtna kapljica namreč.

Botri Vinmarja naj bi med enoletnim najemom Vinagovega premoženja vanj pretočili 1,1 milijona evrov, letos pa pričakujejo pridelavo okoli 100.000 litrov vina, ki bo naprodaj pod blagovno znamko Vinaga. Grozdje naj bi tudi odkupovali, vendar je vprašanje, koliko jim bo uspelo uresničiti to namero; letos je bila letina marsikje skromna, vinogradniki blizu avstrijske meje pa grozdje tradicionalno prodajajo onkraj meje, kjer ga znajo pošteno plačati, in to v normalnem roku.

Jim je pa uspelo prepričati občinsko Snago, po stečaju Vinaga oskrbnico vinograda renskega rizlinga na Piramidi, ki je med več ponudniki za predelavo tega grozdja v vino izbrala prav Vinmar. Njegova ponudba je bila 29 centov za steklenico vina, kar je hudo nizka cena, če upoštevamo, da že prazna steklenica (brez zamaška in etikete) stane 30 centov ... Snaga bo renca s Piramide, upajo na 2000 buteljk, jasno prodajala po višji ceni od te, ki jo bo odštela Vinmarju; kakšna bo kakovost in ali bo Vinmar upravičil svoje ime, ki ga je mogoče razumeti tudi, da mu je za vino mar, pa bomo odgovor dobili enkrat v prihodnjih mesecih.

V tem času naj bi dobili tudi tovarno baterij, ki jo nameravajo kitajski investitorji napolniti s 15 milijoni. Če bodo tovarno, ta bo delala tudi baterije za shranjevanje elektrike v domovih, res odprli pred koncem leta, kot trdijo, bo med družbama Shihlien Apes in Vinmar – obe si delita tudi isti naslov – mogoča še ena naveza: morda bo letos med božičnimi darili prava uspešnica Vinmarjeva (Vinagova) buteljka, zapakirana skupaj s kitajsko (mariborsko) baterijo. In nas bo deciliter vina pogrel in razsvetlil znotraj, baterije pa zunaj. Kajpada bi to darilo poceni ponujale vse kitajske trgovine v mestu.