S totega konca: Postni čas

Kakšen škandal! Gospa županova so na svojem fejsbuk profilu objavili fotografijo imena tega najbolj priljubljenega družabnega omrežja, izdelanega iz belega prahu sumljivega izvora. Pa to še ni vse. Ob prašnem napisu se nahaja roka, ki drži zvitek iz papirja, in če se za trenutek prepustimo domišljiji, je povsem jasno, kaj počne nos na glavi telesa, ki mu pripada prej omenjena roka. No ... Malce njuha. Oziroma »snifa«, če je komu žargon bližje.

Seveda je uživanje mamil družbeno nesprejemljivo, da o škodljivih posledicah za zdravje sploh ne govorimo. A gospa Irena nam je želela povedati nekaj drugega. V bistvu malce provocira, saj je bil nihče drug kot njen soprog, naš Andrej, v preteklosti tarča zlobnih jezikov v povezavi s to problematiko. Celo nekakšno zdravljenje od odvisnosti se je znašlo v nekem tabloidu. Kar je neumnost! Da bi naš Andrej zabredel v tako kalne vode, pa že ne. In to bo dokazal tudi na sodišču. Pa naj stane, kar hoče. Ker njemu že ne bo nihče ničesar podtikal.

A vrnimo se raje h gospe županovi. Prva dama totega konca pač ni tiste vrste žena, ki bi ves čas ždela nekje v senci kot nekakšna teta v ozadju. Pa če je to komu všeč ali ne. Raje se kaže v prvih bojnih vrstah, bodisi v živo bodisi na spletu. Čeprav je zdaj napovedala štiridesetdnevni post od fejsbuka.

No, pa si bomo nekoliko odpočili. Kajti aferaštva smo res naveličani. Saj bomo povsem pozabili na tiste prave težave, če bo šlo tako naprej. Nihče se več ne bo pogovarjal o migrantski krizi, strahovitih kitajskih naložbah, slabi gospodarski klimi, o dobrem Miru, ki ga na totem koncu še kar čakamo, obupnih cestah, Andrejevem vsestranskem svetovalcu za vse Marku, mestni opoziciji, ki Andreju rada nagaja ... Ni kaj, temu se v piarovski taktiki reče odvračanje pozornosti.

Kajpada Andrej svoje soproge ni namenoma poslal v boj in je žrtvoval zaradi ljubega miru, medtem ko s svojimi zvestimi pomočniki rešuje toti konec. Nasprotno, prva politična violina totega konca ima neznansko srečo. Stvari se v štajerski prestolnici – mimogrede, spet menjujemo trenerja, tokrat pred tekmo z zelenim moštvom z napačne strani trojanskega klanca – poklopijo kar same od sebe. Kajti sreča spremlja hrabre. Ali pa – kdor poje (oziroma pleše), zlo ne misli. Tudi vse bolj naša Irena ni, ko se je za pusta hrusta zavrtela z v nacista oblečenim sošolcem. In posnetek te nerodnosti objavila na spletu. Ups!

Ni kaj, na totem koncu ni nikoli dolgčas. Celo v postnem času ne, ko naj bi se odrekli kakšni razvadi. Če nas ne bosta s kakšno domislico presenetila Andrej in gospa županova, nas bo pač kdo drug. Čeprav ... Če v soboto razbijemo Olimpijo, bo vse veliko lažje, nihče se ne bo ubadal z drobnarijami. Od zmage bomo pijani vsaj do velike noči. Če se nam zalomi, pa bo itak vsega kriva – Ljubljana.