S totega konca: Ptujski feniks

Našega nekoč nepogrešljivega Franca so znova polni časopisi pa tudi kakšen elektronski medij se spet zanima zanj. Kajpada Franc ni ničesar ušpičil, le zaradi starih grehov se mora potikati po sodnih sobanah. Seveda po nedolžnem, saj on ni in nikoli ne bo nič kriv. Tudi če mu krivdo po kakšnem čudežu dokažejo.

A to še ni vse. Franc je pred dnevi, gledano z nekaterimi medijskimi očmi, resnično vstal iz pepela. Po dveh letih in pol je dobil službo in številni so to novico pograbili kot vampirji vrečko sveže krvi. Resda Franc ni kdor koli, bil je poslanec in župan, zaradi njega se je na ulice totega konca zgrnilo na tisoče protestnikov, a službo je vendarle dobil v zasebnem podjetju in ne, kaj pa vem, v dupleški občinski upravi, na primer. Medijski pomp mu je zato šel pošteno na živce in po svoje ima celo prav.

Francu seveda privoščimo novo službo, saj človek nikoli ne ve, kdaj se bo znašel v podobnem položaju, škodoželjnost pa tudi ni lepa čednost. Zlasti tile, ki so zdaj na oblasti in so s fejsbuk revolucijo Francu pomagali spakirati kovčke, zatem pa so veselo plesali na njegovem političnem truplu, doslej niso pokazali kakšnih oprijemljivih rezultatov. Še najbolj so se »izkazali« pri kadrovanju, a kaj, ko nam gre od tega kadrovskega vrtiljaka že pošteno na bruhanje.

Seveda je za sedmo silo zanimivo, če tako kontroverzna osebnost, kot je naš Franc, dobi novo službo. A s čim več kot s kakšno vestičko tega le ne gre lansirati v javnost. Ne samo da ima celo Franc, karkoli si kdorkoli misli o njem, pravico do zasebnosti; s tem, ko so nekateri mediji potencirali zaposlitev, so mu dali le še priložnost za novo porcijo tarnanja o raznih kršitvah njegovih pravic.

Zaradi številnih klicev mu je skoraj pregorel telefon, se je potožil Franc, in se čudil, kaj, za vraga, se dogaja. »Najprej nisem razumel. Spraševal sem se, ali je padla vlada. Ali se je zgodil nov atentat na katerega od politikov,« je zapisal. Potem pa je le dognal, da vzrok ni nič drugega kot to, da je postal organizator prireditev in vodja evropskih projektov na Radiu – Tedniku Ptuj.

Jasno, le zakaj bi Franca kdo klical za komentar, ako bi res padla vlada. To ni treba, saj bi se Franc po kakšnem spletnem kanalu, proaktiven, kot je, oglasil kar sam. Tako kot je sam, ker so ga razjezili in mu je zaradi pregrevanja skoraj crknil mobilnik, ne da bi ga kdo karkoli vprašal, javnost še enkrat več seznanil z vsem gorjem, ki mu ga povzročajo policija, tožilstvo in sodišča.

Na prvi pogled je nekaj očitkov res povsem bagatelnih in nevrednih resne obravnave, celo po postopkovnih kršitvah malce smrdi, a Franc je vendarle bil varuh zakonitosti v občini in kot tak bistveno bolj na očeh javnosti kot kakšen anonimen uradnik. Zato bi moral še toliko bolj paziti. Tudi če je vse čisto kot solza.