S totega konca: Tisoč litrov za rajo

No, zdaj pa naj še kdo reče, da naš Andrej ni fant od fare. Kaj fant, pravi štajerski pubec! Za silvestrovo je totokončevskemu življu za bolj tekoč vstop v novo leto, kot je oznanil na najpomembnejšem fejsbuk profilu v mestu, častil tisoč litrov vina. Dobro, za toti konec to res ni neka strašno velika količina, ampak izkazal se pa je. Ni kaj. Konec koncev je treba narodu tudi nekaj vrniti, če ga ta že tako zvesto in brezpogojno podpira vse od volitev naprej ter mu oprošča spodrsljaje, zavedajoč se, da je Andrej naš eden in edini. Z eno besedo – nezamenljiv.

Andreja preprosto moraš imeti rad. In ko bodo to spoznali še opozicijski mestni svetniki, bo vse skupaj že kičasto. Kdo ve, morda pa le nismo tako daleč stran od popolne totokončevske nirvane. Z izjemo nekaj strupenih puščic, ki dober meter nad političnim parketom morajo švigati že zaradi slovenske folklore, je namreč prvo letošnje, resda izredno, srečanje naših nepogrešljivih politikov minilo v precej spravljivem tonu. Kar je super.

Kaj bi se obmetavali z gnojnico v trdnem agregatnem stanju že takoj na začetku najboljšega leta, ki je pred nami. Pa še ognjemet je po nekaj letih zatišja in teme znova razsvetlil nebo nad totim koncem. Baje so ga bili veseli celo psi, mačke, hrčki, zajčki in kar je še tradicionalnih nasprotnikov novoletnega pokanja. Idila v najčistejšem pomenu besede.

Okej, za pisano silvestrsko nebo res ni »kriv« Andrej, saj cekinov za takšne hece v mestni blagajni ni že nekaj let. Ognjemet sta nam častila tukajšnji časopis, ki je konkurenca temu, ki ga pravkar berete, ter naša preljuba banka, v katero smo davkoplačevalci morali zmetati nekaj fičnikov, da bi jo lahko zatem ceneje prodali. In zdaj nam ona vrača s to neprecenljivo dobroto. Da je le kruha in iger. Na vse drugo se požvižgamo. Še za sneg nam je vseeno. Kaj pa je padel z zamudo.

Ampak, kot rečeno, zakorakali smo v leto, kot ga še ni bilo, zato se zaradi takšnih spodrsljajev matere narave res ne bomo jezili. Letos bo itak vse najboljše. Baje bodo celo investitorji dobesedno drli na toti konec. Po zaslugi našega Andrej seveda. In njegovega vsestranskega svetovalca Marka.

Prva v nizu investicij bo kar tovarna baterij, nad katero smo, če smo iskreni, že obupali. A še dobro, da imamo Andreja in Marka, kajti onadva ne obupata nikoli. In, glej ga zlomka, zdaj z občine sporočajo, da bo tajvanski investitor aktivnosti za zagon investicije začel letos. To je zdaj tudi črno na belem. Za vsak primer, če bo treba koga zaradi neizpolnjenih obljub zgrabiti za jezik. Ker na totem koncu papir pač ne prenese vsega.

Še dobro, da ni nihče v pisni obliki zapečatil namere za vzpostavitev konfucijskega centra na totem koncu. Samo pomislite, kakšna drama bi bila v mestu, če iz tega ne bo nič. Klinc gleda denar, le ves znoj naših »kitajskih potnikov« bi bil zaman.