S totega konca: Zbogom orožje? Malo morgen!

Nekakšno nenapisano pravilo iz daljnih časov pravi, da bi bilo treba v času olimpijskih iger vse spopade prekiniti. Žal se tega ne drži praktično nihče več in tudi toti konec pri tem ni nobena izjema. Človek kar pogreša tiste vedre Jamajčane in legendarni stavek iz filma Ledene steze (Cool runnings) : »I am feeling very olimpic today. How about you? (Danes se počutim zelo olimpijsko. Pa vi?).«

Na srečo na najboljšem totem koncu na svetu nihče ne rožlja z orožjem, marveč z besedami, te pa lahko, kot vemo, povzročijo prav toliko gorja. Če ne še več. Toliko gnojnice, kot so je nasprotniki našega bivšega nepogrešljivega Franca v poldrugem letu zlili po njem, že zelo dolgo ni nihče zlil po nekom. A jim še ni dovolj. V spletni zasedi budno pazijo na vsako Frančevo napako in se muzajo zaradi njegovih besednih spodrsljajev.

Le nekaj dni pred začetkom zimskih olimpijskih iger, ko bi se počasi spodobilo odložiti orožje, so stari (ne)znanci z antifrančevega fejsbuk profila znova udarili. Ker pač imajo čas in očitno cele dneve visijo na tem najbolj priljubljenem družabnem omrežju, jim ni bilo težko izbrskati, da Franca daje nostalgija in je začel na svojem »fejsbuki« objavljati fotografije iz časov, ko je še mirno vladal totemu koncu ter bil »bog in batina«.

Franc seveda nikoli ni slovel kot mojster knjižne slovenščine, totokončevsko narečje z nekaj odkloni mu je pač precej bliže in tega se ni nikoli sramoval. Zato mu sploh ne gre zameriti, da je ob fotki, na kateri sta on in najbolj znani Janez Ivan v državi, zapisal »vrata na MOM (Mestna občina Maribor) so bila zmirom odprta za vlado RS«, čeprav so se totokončevski jezikovni puristi, ki se strahopetno skrivajo nekje v spletni džungli sosednje prijateljske občine urno zapičili v besedico »zmirom« in našega Franca označili za nepismenega.

Res je, v slovenskem pravopisu boste to besedo zaman iskali. A da bi bil Franc zaradi tega nepismen? Ah, dajte no! Zaradi ene besede pa že ni treba delati takšne drame. Saj vsi vemo, za kaj gre. Tudi če nekdo po pomoti našo severno sosedo označi za »Austrijo«, se ne bo podrl svet. Pa tibetanski duhovni vodja Tenzin Gyatso, bolj znan kot štirinajsti Dalajlama, bržkone tudi ne bo zameril, če Franc na fejsbuku obuja spomine z zapisom »Bil je čas tudi za sprejem Daj le Lame!«.

Človek, ki že skoraj vse življenje živi v izgnanstvu, se zaradi takšnih malenkosti že ne bo vznemirjal in kuhal zamere. Franc je pač od »zmirom« znan po svojevrstnih besednih akrobacijah, ki so jih strokovnjaki za pisano in govorjeno besedo vtaknili pod skupni imenovalec in jih poimenovali Kanglerizmi. Pa nič zato, tudi njegovi nasprotniki niso ravno neke perle. Morda so nekoliko spretnejši z besedami, a končni izplen je za navadne smrtnike prav tako bolj ali manj kilav. Morda pri vsem skupaj uživa le kakšen posvečenec.