Snežniški razgledi: Brkinske jablane klonejo

Lepo vas prosimo, da začnete pridelovati solato, zelje, čebulo. Povpraševanje je zelo veliko.

Objavljeno
23. september 2014 13.20
imo-Breskve
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

V Ilirski Bistrici je bila v soboto in nedeljo prireditev Kmetijska tržnica, že štirinajsta po vrsti. Trlo se je ponudnikov in obiskovalcev. Kar pa je bolj govorilo o uspešnih organizatorjih, Društvu za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, kmetijski svetovalni službi KGZ Nova Gorica in občini Ilirska Bistrica, kot pa o stanju bistriškega kmetijstva.

Bistriških pridelovalcev in predelovalcev je bilo le za vzorec, čast bistriškega kmetijstva so reševali redki posamezniki domačini, na primer en sam samcat prodajalec nekdaj slavnega kislega zelja, pa Pivčani in Postojnčani. »Že vrsto let se trudimo za promocijo bistriškega kmetijstva in za vzpostavitev prodajne infrastrukture, nekateri domačini pa nam očitajo, da jim v Ilirsko Bistrico vozimo konkurenco,« je resignirano dejal Aleš Zidar iz omenjenega društva. Na tokratno Kmetijsko tržnico sta prišla sadjarja s Ptuja in iz Krškega, iz Brkinov pa samo eden, in še ta iz pivškega dela Brkinov.

Tudi na okrogli mizi o povezovanju pridelave in trženja smo za današnje razmere slišali čudne besede. »Glede na povpraševanje po domači hrani imamo premajhno lastno proizvodnjo zelenjave. Nimamo več razpoložljivih površin. Pripravljeni smo odkupovati solato, čebulo, zelje, slive, jabolka ... Tega mi nimamo, vi pa imate,« so bistriškim kmetom prišli povedat iz KZ Agraria Koper.

»Naše police so vam na voljo za domače izdelke,« so dejala dekleta iz Pivke, d. d., in direktor KGZ Krpan iz Cerknice. Šef matuljske (hrvaške) veletržnice je rekel: »Vi ste naša najbližja proizvodnja.« Lise Pavšič, Danka, ki je v Pivki odprla prodajalno domače hrane, je pristavila, da je največji problem tukajšnjega kmeta prepričati, naj kaj odda v prodajo trgovini.

Do zdaj so propadle še vse zadruge, ki so jih ustanovili bistriški kmetje, ne uspe niti nobena od zunaj. Od kod to stanje kmetijskega duha? Prosimo, obkrožite pravilni odgovor: a) pri nas se nič ne splača, b) mi v Bistrici se raje imamo fajn, kot da bi kosili, orali, sadili in sejali, c) jabolka v velikih trgovinah so cenejša, d) na tržnicah je treba izdajati račune, doma ne ravno, e) kaj bi proizvajali in prodajali, živimo lahko od evropskih subvencij, f) do smrti bom na svojem jaz gospodar, g) bistriško kmetijstvo v resnici nima nobenega problema.

Na bencinski črpalki na stranski cesti stranske ceste gornje Bavarske so prejšnjo nedeljo prodajali pet vrečk jabolk z velikim napisom DEUTSCHE APFEL, zraven pa je bilo še pojasnilo, da jabolka po obiranju niso bila dodatno obdelana, špricana, po domače. Brkinske jablane pod težo plodov letos klonejo.

Brkinska jabolka in češpe so nekdaj romali v Trst in na Dunaj. Ne prej ne potem dodatno obdelana jabolka bodo letos segnila v visoki travi in globokih jarkih. Rezultat evropskih subvencij in vseh prizadevanj, da bi obudili proizvodnjo, dali lastnikom kmetijskih zemljišč zagon, so navsezadnje katastrofalno zaraščeni Brkini.

h) _______________(vpišite po vašem mnenju pravilni odgovor)