Snežniški razgledi: Ko bom velika, bom velik kmet

Subvencijska kampanja za novo kmetijsko-subvencijsko šestletko se bo v petek končala. Nisem novinarski specialist za kmetijstvo, a tu pa tam v vsakdanjem življenju kakšno ujamem in se po malem izobražujem. In se ne neham čuditi, kako nekateri znajo in se znajdejo. Nekateri pa ostajajo do kolen ali riti v blatu, da ne morejo nikamor kreniti s tistim jurjem ali manj na mesec ali celo brez vsega in morajo svojim otrokom šolo v naravi v javni šoli plačevati kot nadstandard.

Tako sem en dan tudi jaz sklenila, da ko bom velika, bom tudi jaz velik kmet oziroma kmetica in bom dobivala velike subvencije. Imela bom hektare travnikov, po katerih se bodo pasle ovce. Kajti ovce so relativno nezahtevna žival. Tu in tam jim bom na pašnik odpeljala nekaj vode. Z visokimi električnimi ograjami in nočnim zapiranjem ovac se ne bom ubadala, ker to je delo in strošek. Niti ne bom nabavila ovčarskih psov, ker so skrb in odgovornost. Če mi bo katero ovco snedla zver, se ne bom preveč sekirala. Kajti ovce ali pa junci na pašnikih bodo samo zaradi zagotovljanja obtežbe. Toliko in toliko glav živine na hektar je pogoj za subvencijo. In če bodo na primer subvencije za površine nad 70 hektari sorazmerno zniževali, bom hektare porazdelila med žlahto, pa ne bo več odbitkov pri subvencijah. Vsako leto bom s subvencijo za lansko leto dokupila še kak hektar, pravzaprav bom pokupila vse, kar se bo dalo. Za prihodnjo subvencijo.

Ovac molzla ne bom in ne bom delala sira, kajti to pomeni delati od jutra do noči. Saj me tudi nihče ne bo vprašal, koliko hrane bom iz teh subvencij, ki ne gredo na primer za šolo v naravi, proizvedla. Tudi z jagenjčki se ne bom ukvarjala, ker to pa je res garanje. Dva meseca si v štali kot v porodnišnici. Moraš imeti dovolj sena, paziti, da mladičev ne pomendrajo ovce, jih futrati po steklenici, če jih mati zavrže in saj veste... če imaš sto in več ovac, kakšna štala je to! Za to, da bom zagotavljala obtežbo, bom jagenjčke raje odkupovala od drugih, manjših kmetov. Tistih, ki nimajo druge izbire že danes in kaj zaslužijo z mladiči in s skuto in se ubadajo z vse bolj kompliciranimi pravili za dopolnilno dejavnost, to je za predelavo mleka, za proizvodnjo in prodajo hrane. In potem nikoli ne morejo na dopust, kvečjemu na kakšno okroglo mizo, kjer se lahko izkašljajo na temo problemov v kmetijstvu. Jaz, hvalabogu, ko bom velika kmetica, problemov ne bom imela, pa še na lep dopust bom lahko šla.

Ah, kaj! Veliki ovčerejec v resnici nikoli ne bom. Poskušala pa sem kupiti krpo zemlje, zaraščeno zemljišče, ki bi ga spremenila samo v zelenjadni vrt, njivo. Ni govora, so mi rekli na upravni enoti. Nimaš statusa kmeta. Samo kmetje lahko kupujejo kmetijsko zemljo. Pa je prišel en kmet v džipu za več kot znaša moja celoletna plača in je kupil krpo zaraščenega zemljišča. Za samopreskrbo, seveda.

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.