Snežniški razgledi: Notranjski ali kraški?

Notranjsko-kraška, po novem Primorsko-notranjska regija je po dolgem času, pravzaprav sploh ne vemo, kako dolgem, dobila novo, veliko pridobitev. Ki na primer ni krožišče ali nakupovalni center. V edinem muzeju z javnim pooblastilom med Ljubljano in Koprom, v Notranjskem muzeju Postojna, so odprli stalno razstavo Muzej krasa, morda res prvi svetovni, evropski in slovenski muzej krasa. Ustanova z le štirimi kustosi in kustodinjami ter konservatorjem je ob sodelovanju znanstvenika z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, z nekaj sodelavci in RRA Zeleni kras opravila veliko delo. Mnenje, kako dobro ga je opravila, si bomo lahko ustvarili, ko se bo naval obiskovalcev unesel. V četrtek, na otvoritveni dan, je muzej preplavilo zelo številno in zelo zadovoljno občinstvo. Avtorji razstave pa so si oddahnili. »Toda zdaj se šele začenja garanje,« je pred otvoritvijo dejal vodja enote, arheolog Anton Velušček.

Pri Postojnski jami bodo še to pomlad odprli še en muzej krasa. Če bo posvečen zlasti Postojnski jami, bo zadrega zaradi tega, ker v Postojni v enem letu odpirajo kar dva muzeja krasa, v sto letih prej pa so komaj kakšno razstavo, manjša. Nikomur ne bo nerodno. Poslanstvo Notranjskega muzeja je govoriti o tem, kaj kras med barjem in zalivom je in zakaj mu pravimo matični. O krasu nasploh torej. To, da je bila pred dobrima dvema letoma zamujena zgodovinska priložnost za dogovor o enem muzeju krasa in kje drugje kot v bližini vhoda v Postojnsko jamo, ki jo obišče ogromno obiskovalcev, bi bila zdaj povsem brezpredmetna razprava.

Je pa pred sodelavci Notranjskega muzeja in ustanoviteljico občino Postojna zagotovo veliko več izzivov kot pred ustanoviteljem paviljona pred Postojnsko jamo. Kako privabiti čim več ljudi? Kako postati živ muzej? Ostati Notranjski muzej Postojna ali postati Muzej krasa? Če so avtorje res vodile ambicije postati vsaj slovenski celoviti muzej krasa, ni dvoma, da bi moral na Kolodvorski 3 v Postojni stati Muzej krasa. Dosedanji domet Notranjskega muzeja v javnosti so bile meje občine Postojna. Matični kras pa je kras med robom Ljubljanskega barja čez Kras do Tržaškega zaliva. Bodo iz muzeja vodile poti vsaj do Nanoščice in Betalovega spodmola, če že ne v slepe doline na stiku Brkinov in Čičarije ali v sežanski Živi muzej krasa? Do Cerkniškega jezera in Rakovega Škocjana? Do roba kraških polj, ko bodo polna vode?

Najbrž je Anton Velušček mislil na garanje takšne vrste. A vse garanje sedanje majhne ekipe bo premalo. Izziv občine bo zaposliti odličnega direktorja. In še kakšnega sodelavca. Pred Notranjskim muzejem ali Muzejem krasa, Škocjanskimi jamami, sežanskim Živim muzejem krasa, skrbniki Vilenice in Divaške jame, Notranjskim regijskim parkom ... pred vsemi na matičnem krasu in državo pa bo izziv izzivov, če se bo Dinarski kras skupaj s slovenskim matičnim krasom uvrstil na Unescov seznam. Takrat bo nastopil še en zgodovinski trenutek za razmislek in odločitev o skupnem matičnem krasu z Unescovo blagovno znamko.