Tiskane izdaje
Enaindvajseta seja občinskega sveta Ilirska Bistrica traja že pet mesecev. Vsaj 12 izmed 23 občinskih svetnikov bi moralo dvigniti roke za proračun občine za leto 2014. Proračun, kot ga je predlagal župan Emil Rojc, so odbori potrdili. Toda občina bo junija zagotovo še vedno brez proračuna. Kaj bo julija, ve večina na oblasti. To vodi prejšnji župan Anton Šenkinc.
Sejo za proračun so začeli 21. januarja. Dve nadaljevanki sta bili na vrsti februarja, nato pa še po ena marca, aprila, maja in junija. Junija se je (oziroma se ni) zgodila na občinski praznik. Župan je svoj proračun že trikrat prikrojil zahtevam večine v občinskem svetu primerno, vendar občina proračuna še vedno nima. Niti tako majhnega, kot ga zahteva opozicija. Niti tako malo zadolženega, kot ga zahteva opozicija. Svetniške skupine na usklajevalnih sestankih z županom sklenejo dogovor, nato pa izglasujejo, če izglasujejo, nekaj tretjega oziroma sejo predčasno zapustijo ali na sejo sploh ne pridejo. Ali nekaj takega, samo da se ne bi zgodilo nič.
Tako je bilo tudi na občinski praznik 4. junija. Župan je nameraval formalno končati prvi postopek sprejemanja proračuna, katerega prvi del je opozicija v prejšnji nadaljevanki zavrnila, a ker je imela opozicija tistega dne občinski praznik, ga ni mogel. In tako ne more odpreti niti novega. Šenkinčevi županu očitajo samovoljo in nepripravljenost na dialog v občinskem svetu. In so zelo zmedeni. Ne vedo več, kateri osnutek proračuna, enega izmed tistih, ki so si jih želeli, naj bi sprejemali. Zato tudi niso prišli na sejo. Aja, ni jih bilo tudi zato, ker je po njihovem sklic seje na dan občinskega praznika 4. junija žalitev volilnega telesa.
Občinska opozicija, ki tako trepeta za vsakršen dobro tega telesa, županu tudi ob vsaki priložnosti pove, kaj je in kaj ni zakonito. Piše pa tudi anonimne prijave. Na pobudo državnozborskega poslanca Ivana Simčiča (nepovezani) in poslanke Kristine Valenčič (Državljanska lista GV) je župana na občinski praznik obiskalo še računsko sodišče. Žal ugotovitev najbrž ne bo utegnilo sporočiti pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ko bodo največji demokrati občine Ilirska Bistrica volivcem ponovno obljubili vsakršen dobro in razvoj.
Toda volilno telo se ne pusti motiti. V službo tako in tako hodi pretežno v druge konce Slovenije. V bazene in na morje lahko hodi na kvarnersko obalo, kino ima v Pivki. Za tiste, ki jim Bistrica ni le spalno naselje, prireditev v domači knjižnici, galeriji, glasbeni šoli, nastopov društev, pevskih zborov, folklornih skupin ne zmanjka. Raftarji Mrzla uoda so na primer v soboto spet čistili strugo in se spustili po Reki.
Skratka, življenje teče naprej. Bistriških varuhov zakonitosti in njihove demokracije nihče več ne jemlje resno, niti zgražajo se ne več. Rekli bi lahko, da je volilno telo v tem smislu napredovalo. Kako inteligentno v resnici je, pa bo videti na tretjih letošnjih volitvah. Če bo ponovno izvolilo že izpričane bistriške demokrate in razvojnike, pa bomo lahko dorekli, da mu po vsem skupaj res ni pomoči.
