Sonce in sreča

Sonce, glavni sestavni del našega osončja, edina zvezda, ki nas greje iz dneva v dan in človeštvu tako omogoča življenje, na našem planetu pušča vse bolj opazen odtis. Pozitivnega, a žal tudi negativnega.

Nič nenavadnega ni, da je resnično težko najti človeka, ki si po dolgih deževnih obdobjih ne bi želel s soncem obsijanih dni – kljub zavedanju, kako vitalnega pomena je, tako za floro kot za favno, obilje, odvisno od zadostne (in spet ne prevelike) količine padavin. Toda ne glede na to, koga povprašaš o razliki pri živetju s soncem ali slabim vremenom, je odgovor vedno enoznačen: človek ima že zjutraj, ko ga še med prebujanjem ali že med vsakodnevnimi opravili pobožajo prvi sončni žarki, ki se previdno tipaje dotaknejo zemeljske površine in njenega prebivalstva, veliko več energije in dobre volje za premagovanje delovnih obvez, ki jim mora biti kos v tistem dnevu.

Ljudje so ob sončnih dnevih preprosto bolj nasmejani, še tako težka opravila izgubijo precejšen pridih težavnosti, dolge vožnje so prijetnejše in navsezadnje tudi varnejše. Komunikacija je na vseh ravneh blažja, prijetnejša, reševanje težav neprimerljivo lažje.

Pri tem je že dolgo znano – kot pravijo strokovnjaki s področja dermatologije, pa še vedno bistveno premalo upoštevano –, da mora biti naše bivanje na soncu prežeto z modrostjo. Preveč sonca škodi, ne le poleti, ko se pretirano izpostavljanje sončnim žarkom ne kaže samo v porjavelosti ali pordečelosti kože ali celo opeklinah, ampak dobi odraz tudi v glavobolu, dehidriranosti, včasih sončarici, vsake toliko pa še v hujših obolenjih.

Predstavniki združenja dermatovenerologov, skupaj z drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za zdravje največjega človekovega organa, kože, vidijo vse preveč prav nič lepih posledic pretiravanja pri sončenju – pri čemer je znano, da zdravega sončenja preprosto ni. Žal. Zato je najmanj, kar človek lahko naredi za svoje zdravje, to, da upošteva ključna pravila, kako zaščititi pred soncem svojo glavo, oči, kožo. Samega sebe. In kljub vsemu uživati v prelestih, ki jih lahko ponudi lep, sončen dan v prijetni družbi in čarobnem okolju. Na morju, v hribih, na potepanju po svetu, pri delu na domačem vrtu, med tekanjem po vsakodnevnih opravkih …

Človekova vitalnost je preprosto odvisna tudi od sonca, od svetlobe, ki (nam) jo daje. Ta ne sodeluje le pri procesu nastajanja nepogrešljivega vitamina D v telesu, ampak, kot je znano in znanstveno dokazano, spodbuja nastajanje serotonina, tako imenovanega hormona sreče, ki v človekovem telesu odigra glavno vlogo pri občutenju sreče. Pripomore k temu, da smo sproščeni, da se dobro počutimo in da dobro spimo.

V poletnem oziroma dopustniškem času si, če je le mogoče, s serotoninom napolnimo »baterije«. Dajmo torej v teh lepih dneh domišljiji krila, odženimo stres, poskrbimo za zaščito pred soncem in si, v prijetnem zavetju sence, tudi s pomočjo serotonina, zmešajmo svoj koktajl sreče.